Večina ljudi Evropi tega ne opazi. Na policah supermarketov so znaki še zelo neprepoznavni.. Vendar se pripravljajo večje spremembe v ozadju trga s hrano. Cene žitaric so se v zadnjem letu dvignile v EU za 12 odstotkov. Cena mleka na globalnem trgu pa se je dvignila za 60 odstotkov. Na kratko povedano, kmalu bomo dosegli konec obdobja s poceni hrano.
Za tiste, ki smo odraščali v povojni evropi, so šle cene hrane le v eno smer, in to je navzdol. Pred 60 leti je povprečna družina v zahodni Evropi porabila 35% dohodkov za hrano, danes porabi le še 10%. Prvič, v času mnogih generacij, cene kmetijskih proizvodov naraščajo, kar lahko za sabo prinese velike spremembe.
Vzrokov za to je mnogo, od naraščanja svetovnega prebivalstva, vsakoletnega zmanjševanja površin namenjenim proizvodnji hrane, večanje porabe mesa, klimatskih sprememb, dviganja cen nafte, porabe žit za biogoriva in do neuspešnosti fitofarmacevtskih sredstev, da bi še povečale pridelek, kot se je to dogajalo zadnjih 50 let.
Cene riža rastejo po celem svetu. Evropsko maslo se je podražilo za 40 odstotkov v preteklem letu. S pšenico se trguje po najvišjih cenah v zadnjem desetletju. Svetovne cene soje so se dvignile za polovico. V Mehiki so bili neredi zaradi 60 odstotnega porasta cen tortilj. Cena koruze se je namreč v zadnjih 12 mesecih podvojila.
V Evropi smo bili deloma izolirani od porasta cen zaradi tržnega sistema, ki ob ostri konkurenci znižuje cene. Vendar supermarketi ne bodo več dolgo zdržali takšnega tempa. Evropska komisija nima več rezerve, s katero bi svoje državljane zavijala v vato. Gore neprodanega masla in mleka so izginile.
Cilj kmetijstva je, da proizvede dovolj hrane, ki zadostuje za prehrano prebivalstva do naslednje žetve. V zadnjih šestih letih smo porabili šestkrat več žitaric, kot smo jih proizvedli, na račun obstoječih rezerv. Dodaten pritisk v zadnjem času se izvaja zaradi politične priljubljenosti biogoriv, ki jih proizvajajo iz žitaric.
Tako v ZDA kot v EU smo si zadali povečati količino biogoriv. S tem se je ustvarila bitka med 800 milijoni svetovnih lastnikov avtov ter 2 miljardami najrevnejših ljudi. V razvitem svetu dvig cen živil pomeni spremembo življenskega sloga. Drugod pa pomeni razliko med življenjem in smrtjo.
Večina ljudi Evropi tega ne opazi. Na policah supermarketov so znaki še zelo neprepoznavni.. Vendar se pripravljajo večje spremembe v ozadju trga s hrano. Cene žitaric so se v zadnjem letu dvignile v EU za 12 odstotkov. Cena mleka na globalnem trgu pa se je dvignila za 60 odstotkov. Na kratko povedano, kmalu bomo dosegli konec obdobja s poceni hrano. 
