Peticija za enakopravno vlogo NVO pri porabi javnih sredstev
petek, 22. junij 2007 @ 14:59 CEST
Uporabnik: A
PETICIJA ZA ENAKOPRAVNO VLOGO NVO PRI PORABI JAVNIH SREDSTEV
Ker se zavedamo, da so razpoložljiva javna sredstva omejena in da bodo naraščala samo toliko, kolikor raste vrednost družbenega proizvoda ter jih je zato treba racionalno izkoriščati,
ker nam ni vseeno, kaj se dogaja z državljankami in državljani Republike Slovenije znotraj svoje države,
ker nam ni vseeno, kakšen je mednarodni ugled Republike Slovenije,
ker smo ji zaradi svoje neprofitnosti samo še bolj zavezani in vsako nepravilnost bistveno močneje občutimo od tistih, ki jim je lastna korist pomembnejša od blagostanja Republike Slovenije,
ZAHTEVAMO
od vseh nosilcev javnega interesa (Vlade Republike Slovenije in njenih delov, lokalnih samoupravnih skupnosti in drugih), ki kakorkoli distribuirajo javna sredstva Republike Slovenije,
da v vseh resorjih nemudoma in javno objavijo javni interes,
da programe in projekte v javnem interesu ne le opredelijo, ampak jih tudi razvrstijo po stopnji njihovega pomena,
da je lahko pravni subjekt prejemnik javnih sredstev samo v primeru, če presežek prihodkov nad odhodki uporabi za opravljanje in razvoj dejavnosti v javnem interesu in z njim prosto ne razpolaga,
da na vseh področjih pri uporabi javnih sredstev enakopravno in primerljivo pristopajo do vseh pravnih subjektov, ki izvajajo programe in projekte v javnem interesu, ne glede na to, kdo jih izvaja,
da sprejmejo v sodobnem svetu že uveljavljene metode spremljanja in primerjave učinkovitosti in racionalne porabe javnih sredstev in se ravna po rezultatih le-teh,
da za določanje javnega interesa ustanovijo v sodelovanju z nevladnimi organizacijami neodvisne ekspertne komisije za vsa resorska področja z enakopravno udeležbo predstavnic in predstavnikov nevladnih organizacij,
da v vseh razpisnih dokumentacijah za vse profitne organizacije zahtevajo podatke o vlaganjih v javni interes Republike Slovenije po panogah (izobraževanje, kultura, otroško varstvo, sociala, šport, zdravstvo, znanost ipd.) in obliki organiziranosti (javni zavodi, nevladne organizacije), ter da te podatke javno upošteva kot pomemben kriterij izbire javnih naročil.
OBRAZLOŽITEV:
Nevladne organizacije izvajajo vsebine, ki so v javnem interesu državljank in državljanov. V nasprotju z drugimi (predvsem profitnimi) izvajalkami in izvajalci zapolnjujejo tisto vrzel v sodobni družbi, ki je za trženje bistveno bolj zahtevna kot sledenje trenutnemu povpraševanju trga. Prav tako imajo do odnosov v družbi bistveno drugačen pristop in delovanje kot kapital s svojo logiko in profitno naravnanostjo.
Zato so povsod v razvitem svetu nepogrešljiv in globoko spoštovan del družbe, hkrati pa je odnos do nevladnih organizacij eden najosnovnejših pokazateljev razvitosti posameznega družbenega okolja, tako rekoč civilizacijski standard.
Nevladne organizacije
zaradi visokega deleža prostovoljnega dela in neprofitne naravnanosti denar davkoplačevalcev in davkoplačevalk bistveno bolje trošijo in bistveno bolje plemenitijo kot javni sektor,
vzpostavljajo in omogočajo vzajemno pomoč med skupinami prebivalk in prebivalcev ter posameznicami in posamezniki, s čimer razbremenjujejo javno blagajno,
izrazito prispevajo k dviganju kakovosti življenja vseh ciljnih skupin državljank in državljanov,
spodbujajo odkrivanje talentov in jim omogočajo uresničevanje njihovih zastavljenih ciljev,
omogočajo pridobivanje in nadgrajevanje dodatnih znanj in veščin, ki jih ni možno pridobiti znotraj formalnega šolskega sistema,
so neizogiben in pomemben korektiv ustaljenim državnim institucijam in se s svojo sposobnostjo prilagajanja lažje vključujejo v pozitivne svetovne trende in jih spreminjajo,
spodbujajo sodelovanje med generacijami in zmanjšujejo medgeneracijske vrzeli,
delujejo preventivno in preprečujejo socialno izključevanje, vzpostavljajo in razvijajo solidarnost ter se še posebej zavzemajo za ranljive skupine prebivalk in prebivalcev,
glede na svoje finančne možnosti bistveno močneje kot javni sektor zmanjšujejo nezaposlenost,
zmanjšujejo in preprečujejo različne oblike diskriminacij,
zaradi svojega pristopa in načina dela so manj podvržene koruptivnosti,
predvsem pa porabijo v primerjavi z javnim sektorjem za uspešnejše javno delovanje bistveno manj javnih sredstev in so zato za skupnost uspešnejši partner kot javni sektor.
S povečanjem vložka javnih sredstev v nevladne organizacije bi zmanjšali neenakopravnost nevladnih organizacij napram javnemu sektorju v Republiki Sloveniji, ki je s tega vidika na repu ne le v EU27, ampak tudi med vsemi evropskimi državami, in bi se tudi bolj približali razvitemu svetu, kjer imajo nevladne organizacije še pomembnejšo vlogo.
Zaradi tega menimo, da bi morala Republika Slovenija v primerjavi z javnim sektorjem enakovredno in enakopravno upoštevati tako ponudbo kot delovanje nevladnih organizacij.
