Svoboda izražanja na internetu je vedno bolj ogrožena in vse več je držav, v katerih vlada nadzira spletne aktivnosti, opozarjajo v organizaciji za človekove pravice Amnesty International (AI).V poročilu akademskega združenja Open Net Initiatives (ONI), ki skupaj z AI opozarja na spletno cenzuro, je zapisano, da se je politični nadzor interneta v petih letih močno razmahnil.

Sprva so internetne aktivnosti cenzurirali le v nekaj državah, zdaj pa je takšnih držav že 25. Internetnim uporabnikom so kratene pravice denimo v Azerbajdžanu, Burmi, Etiopiji, Iranu, Maroku in Savdski Arabiji. "Kitajski model interneta, ki omogoča ekonomsko rast in omejuje svobodo govora ter zasebnost uporabnikov, je vse bolj priljubljen.

Vedno več vlad nadzira spletno dogajanje svojih državljanov, pri tem pa sodelujejo tudi največja internetna podjetja, ki se ozirajo le na širitev trga," je izjavil Tim Han*censored*, direktor kampanje v AI. Yahoo je na primer leta 2000 kitajski vladi pomagal identificirati disidenta Wanga Xiaoninga, ki je bil nato leta 2003 obsojen na deset let zaporne kazni.

Cenzuriranje spletne vsebine je le ena oblik represije, proti kateri se zavzemajo v AI. V posameznih državah vlade celo zapirajo priljubljene internetne kavarne in blokirajo spletne strani, poleg tega pa uporabnikom interneta grozijo in jih kazensko preganjajo. Februarja letos so tako v Egiptu na štiriletno zaporno kazen obsodili 22-letnega blogerja Abdula Karima Nabila Sulejmana, ker naj bi v svojem spletnem dnevniku žalil islamsko vero in blatil ime predsednika države.

Cenzura internetnih vsebin je zelo razširjena tudi na demokratičnem zahodu, opozarja kitajski novinar in bloger Michael Anti. "Na Kitajskem vlada sicer striktno nadzira politično dogajanje, vendar se ne vpleta na druga področja življenja državljanov. Na zahodu pa je veliko govora o demokraciji, čeprav je svoboda govora iz pravnih ali komercialnih razlogov zelo omejena," razlaga Anti.

Esejist in kritik Bill Thompson prav tako opozarja, da se poročilo združenja ONI nanaša le na politično filtriranje spletne vsebine in ne upošteva dejstva, da nadzor na spletu v ZDA in Veliki Britaniji vsiljujejo vodilna podjetja. Thompson navaja številne primere, v katerih posamezna podjetja očitno kršijo svobodo izražanja.

Med drugim je podjetje Apple večkrat tožilo novinarje, ker so razkrili posamezne podrobnosti o njihovih načrtovanih proizvodih. Proti romunskemu blogerju pa je ameriška internetna radijska postaja grozila s kazenskim pregonom. Razkril je namreč, kako je mogoče zaobiti njihovo zaščito in brezplačno poslušati glasbo. Thompson meni, da bi morali proti kršenju svobode govora na spletu zavzeti bolj celovit pristop, ki bi raznolikim nacijam, kulturam in skupinam omogočal različne standarde.

Po njegovem bi morala biti na internetu jasna ločnica med zasebnim in javnim spletnim prostorom, namenjenem objavam in dialogu. "Žal skoraj ves prostor na internetu nadzirajo in upravljajo zasebni interesi. ONI bi moral v prihodnje poleg Burme, Irana in Savdske Arabije obravnavati tudi filtrirno politiko pri Facebook, Bebo in MySpace," kritično dodaja Thompson.

Vir: dnevnik.si