Skupščina Zveze za šport otrok in mladine Slovenije sporoča javnosti stališča in priporočila o stanju na področju gibalnih/športnih dejavnosti otrok in mladine v Sloveniji.
ZŠOMS združuje več kot 100 društev in v svojih programih vključuje preko 10.000 otrok letno.
Člani ZŠOMS na redni letni skupščini, dne 30.5.2007, ugotavljamo, da:
- je telesno gibanje naravna potreba, ki je ključnega pomena za zdrav razvoj otrok;
- je igra temeljna značilnost otroštva, ki je ključna za socializacijo;
- je šport vse bolj nujna kulturna kategorija, saj se otroci gibljejo premalo in igrajo vse manj telesno zahtevne igre;
- se prostor, kjer lahko otroci in mladi samostojno in varno aktivno preživljajo prosti čas zmanjšuje;
- so mnoga igrišča zanemarjena, nevarna in zastarela;
- šolski šport ne zadosti potrebam po gibanju, ki bi zagotovile zdravo mladost;
- športna stroka z doktrino športa mladih ne sledi spremenjenim družbenim razmeram;
- športna politika nezadovoljivo skrbi za kakovost in množičnost športa otrok in mladine;
- razdrobljenost in delovalna neusklajenost pomembnih institucij negativno vpliva na uveljavljanje javnega interesa na področju kakovostnega življenja otrok in mladine;
- smo zgradili svet po meri odraslega, ki sledi interesom kapitala in na mlade gleda kot strošek in oviro;
- se socialno-ekološke spremembe dogajajo vse hitreje in vse močneje.
Zato smo se odločili, da v imenu več kot 10.000 otrok po svojih močeh pomagamo pri uveljavljanju njihovih interesov in predlagamo sledeče ukrepe:
- da institucije, ki neposredno krojijo športno politiko prepoznajo skupen interesni maksimum (ne minimum) na področju športa otrok in mladine ter zagotovijo ustrezne nazorske, materialne in organizacijske pogoje za ureditev razmer na tem področju;
- da športna stroka posveti več pozornosti razvojnim potencialom gibanja, igre in športa v širšem družbenem kontekstu, s poudarkom na paradigmi trajnostnega razvoja;
- da športna politika ne podleže kratkoročnim imperativom kapitalske logike, temveč zaščiti šport otrok in mladine pred pretirano instrumentalizacijo in komercializacijo;
- da nacionalna, regionalna in lokalna skupnost prepozna neprecenljivo socialno-povezovalno vlogo prostora, ki se ga namenja za aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladine;
pri čemer se opiramo tudi na:
- povečano splošno zavest o temeljnih družbenih vrednotah, ki zahteva bolj sistematičen razmislek in dosledno ukrepanje;
- različnost v športu in družbi, ki zahteva strpno in prilagodljivo konceptualizacijo dela, pri čemer ne izgubimo temeljne nazorske orientacije – dobro otrok in mladine;
- visok večstranski multiplikatorski učinek prostovoljnega in družbeno odgovornega pedagoškega dela v športu;
- Strategijo vlade RS na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja;
- Nacionalni program športa v RS.
Na podlagi tega
A.
Strokovno-administrativnim in vodstvenim delavcem v športu priporočamo, da:
- zagotovijo, da se vrednote in norme družbene odgovornosti v športu ne zanemarjajo;
- se programi treniranja izvajajo po visokih strokovnih standardih in da vsi, ki so neposredno vpleteni v te procese, skupaj redno ugotavljajo, če zadostijo mednarodno deklariranim vrednotam in normam;
- z organiziranostjo institucije in programske sheme zadostijo socialnim in strokovnim kriterijem.
B.
Trenerjem in vaditeljem priporočamo, da:
- temeljito premislijo o svoji trenerski/vaditeljski filozofiji in ciljih;
- predlagamo, da sledijo temeljnemu imperativu, kjer so otroci in mladina vselej cilj in ne zgolj sredstvo za doseganje lastnih ali klubskih interesov;
- spodbujajo udeležence programov k razmisleku o vrednotah športa;
- obravnavajo vse udeležence, tudi tekmece, sodnike in druge deležnike športa spoštljivo;
- informirajo otroke in mladino o njihovih pravicah in zadostijo pogojem, kjer jih lahko uveljavljajo.
C.
Športni stroki in politiki predlagamo, da:
- prilagodi kurikulume strokovnih usposabljanj potrebam sodobnih družbenih razmer;
- usmeri pozornost na diskurze in ukrepe, ki potekajo v športni praksi in ne zadostijo temeljnim strokovnim in družbenim vrednotam in normam;
- investira več potencialov v podporo funkcionalističnemu in družbeno kritičnemu raziskovalnemu delu na področju gibanja, igre in športa;
- vzpostavi in uveljavi doktrino športa otrok in mladine, ki bo zadostila stanju in potrebam otrok in mladine ter bo delovala institucijsko povezovalno;
- zagotovi varno, ekološko in razviti družbi primerno športno, prometno in drugo infrastrukturo (kolesarske steze, pešpoti, pločnike, večnamenske ploščadi, zelenice itd.), ki zvišuje kakovost bivanja;
- strukturno, institucijsko in programsko zadosti doktrini trajnostnega razvoja, ki dobro prihodnjih generacij postavlja kot ključni kriterij pri ohranjanju naravnih danosti in ustvarja kulturo miru;
- prepozna Zvezo za šport otrok in mladine Slovenije kot nosilno institucijo civilne družbe na področju javnega interesa športa otrok in mladine in jo kot tako v njenih prizadevanjih primerno podpre.
|