Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Sociala_Druzba_Mladina_Odrasli

Speča mladina in izkoriščevalski odrasli sobota, 30. junij 2007 @ 05:02 CEST Uporabnik: Sonce ZN-ova prva reportaža o stanju otrok v industrializiranem zahodnem delu sveta je bilo neprijetno branje za mnogo izmed najbogatejših narodov. Ampak nihče ni tako močno pogoltnil sline kot Britanci, ki so spoznali, da uničujejo svojo lastno mladež. Glede na Unicefovo poročilo, ki je vzela za merilo 40 indikatorjev življenjske kvalitete – vključno moč povezav s prijatelji in družino, izobraževalni dosežki in osebne težnje, izpostavljanje alkoholu, drogam in drugo nevarno početje. Britanski otroci so najslabše vzgojeni otroci v razvitem svetu. Naslednji na stopnički so ameriški otroci, drugi od spodaj. A tudi Evropa s strahom opazuje obnašanje svoje mladine – pa najsibo to pečenje na žaru kar v avtu po pariško, ali izgredi v Nemčiji in na Danskem – in vzornike si ti otroci iščejo prav v anglo-ameriških kulturah. Reportaža je eksplicitno demonstrirala, vsaj na tej strani Atlantika (britanski), vsesplošno neustaljenost in družbeno izroditev. Če povzamemo: britanski otroci so ločeni od družin, saj skoraj polovica 15-letnih fantov preživi več noči zunaj s prijatelji, s 17% jim sledijo njihovi francoski »dvojniki«. 40% britanske mladine je imela prvi spolni odnos s 15 leti, s 15% jim sledi poljska mladina. Britanski otroci uživajo alkohol skoraj 4x več kot italijanski. Ampak do kakšne mere je bila reportaža verodostojna? Če upoštevamo različne odgovore, lahko vsakdo v njih vidi potrditev delovanje sveta. Reportaža je obtožba dog-eat-dog družbe. Pokazala je, kako so besno korakajoče tehnološke in kulturne spremembe pospešile otroško depresijo in vedenjske probleme. Je rezultat tržnih sil, ki porivajo otroke, da se vedejo, oblačijo in trošijo kot odrasli. Kriv je junk food, računalniki,... Družba je votla. Mnogo jih je bogatih, ampak malo je srečnih. Duševne bolezni se kar bohotijo. Vsi se sprašujejo o pomenu življenja – ampak vse kar najdejo je nakupovanje. Amerika se je preselila k nam. Kaj če je obnašanje otrok manj kot nasilna reakcija na njihovo neustrezno preteklost, ampak preračunljivo kljubovanje na njihovo brezupno prihodnost? Običajno starejši govorijo, da je mladini postlano z rožicami, prepostlano. Ampak resnična pozicija mladih je odvržena v togo olajšanje, če jih primerjamo z njihovimi starši....ki so uživali mnogo prednosti o katerih mlade generacije lahko le sanjajo, vključevši varna zaposlitev, zagotovljene pokojnine, izobrazbo, ki nekaj velja, varčevanje, ki je imelo nek pomen, lastna hiša ali stanovanje, itd. in ves ta plehek življenjski slog in svetlikajoče se potrošniške okraske. In tako so mlade generacije ostale ujete nekje med otroštvom in odraslostjo. Preden si lahko privoščijo hišo traja, če sploh. Dobro, da ima mnogo staršev na razpolago še vikend, kamor se lahko njihov otrok preseli, da si ustvari lastno življenje. In tudi brez vseh teh okoljevarstvenih prognoz, predvsem konca nafte, se bo sedaj zabeležila prva generacija, ki bo imela nižji življenjski standard. Če smo že pri podnebnih spremembah, odrasli med 50 in 64 letom onesnažujejo za 20% več kot ostale starostne skupine – kljub temu podnebne spremembe ne bodo imele vpliva nanje. V obdobju hyper-individualizma se kuje denar s pomočjo otrok, ki smo jih ustvarili. Kontrola ni dovolj, potrebno se je obvarovati pred njimi. Otroški kriminal narašča, prav tako narašča otroško potrošništvo. Zaznamovani so s trgovinskimi centri, kinom, fast foodom in posmehujejo se iz vsakega, ki stoji izven vrste. Njihovo glavno orožje ni presenečenje, ampak salva nerazločnih psovk. Kljub temu, da trpijo pomanjkanje nedotakljivosti obstaja ena stvar, katere jim ne primanjkuje, je to materialno obilje (zaenkrat). Oboroženi z dragimi mobilniki, športnimi copati, ... Niso revni v denarnem smislu, ampak v kulturnem in socialnem pomenu. Manjka jim upanja. Nekoč je bilo mogoče odrasti s pravim ponosom tudi  delavskem razredu. Ampak ta ponos je izginil. Sijoči okraski so pokupili vse dele delavskega razreda. Kako brezupna mora še postati situacija, preden se bodo otroci prebudili in ugotovili, da ne želijo, da jih kdo nadzoruje, trži in z njimi manipulira v korist starejših? Jih je mogoče zbuditi in jih posvariti? Izgleda, da nekateri nimajo niti spretnosti niti volje, da bi artikulirali svojo jezo in osamljenost. Če kaj so, so jezni. Jezo skrivajo za modnimi oblekami, ki jo kupijo v za njih zgrajenimi trgovinskimi centri in za McDonaldsom in na klopcah pred njimi, ko se žgejo na vročem asfaltu. Mogoče pa odrasli lahko upajo samo na to, da se otroci nikoli ne prebudijo, kajti če se, potem... Vir: http://adbusters.org/ Komentarji (6) www.pozitivke.net