NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 03-jul
  • Živa knjižnica: zgodbe udeležencev izmenjav

  • nedelja 05-jul
  • Nedeljski bolšji trg - sejem starin

  • torek 07-jul
  • Odprtje Bralnice: Sonce in sončice po vsem svetu

  • četrtek 09-jul
  • Bralnica: Predstavitev literarne revije Sejalec

  • sobota 11-jul
  • Zgodbe mojega kraja - natečaj za najboljšo zgodbo

  • ponedeljek 13-jul
  • Gorenjska muzejsko-planinska transverzala

  • sreda 15-jul
  • Henganje v Tivoliju

  • petek 17-jul
  • Grafika na žlico

  • nedelja 19-jul
  • Nedeljski bolšji trg - sejem starin

  • torek 21-jul
  • Trije spomini: Med Hajfo, Alepom in Ljubljano

  • četrtek 23-jul
  • Sončna delavnica

  • petek 24-jul
  • Poletje v Radol'c

  • sobota 25-jul
  • Poletni oddih: Ostani v srcu

  • nedelja 26-jul
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • torek 28-jul
  • Torkove igrarije z Lutkovnim gledališčem Velenje

  • sreda 29-jul
  • Milonga MCC

  • petek 31-jul
  • Poletno počitniško varstvo: Od paža do viteza

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Lačni otroci pri nas   
    četrtek, 17. maj 2007 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Bili smo na Pohodu za hrano. Dragi ustanovitelji, tvorci in prostovoljni organizatorji Gibanja, hvala vam za nesebični trud, čas in vse aktivnosti z organizacijo, saj ste mnogim od nas dali priložnost vsaj s svojo prisotnostjo pokazati, da nam ni vseeno.
    Hvala vsem, ki ste se pohoda udeležili, hvala vidnim osebam iz političnega življenja, da ste hodili z nami in s tem pokazali visok nivo zavedanja življenja in problemov okrog sebe, ter da vsaka vaša aktivnost ni namenjena le boju za svoj lastni stolček.

    Mnogo ljudi se žal ob fotografijah lačnih otrok – okostnjakov niti ne zdrzne več; delno zato, ker jih je v medijih mnogo in kar naprej, tako da jih večina več niti ne vidi; delno pa tudi zaradi nemoči in obupa ob spoznanju, da kaj bistvenega za njih niti ne morejo narediti. In pride do apatije…

    S pohodom smo opozorili na to bedno plat in usodo človeštva. S pričujočim člankom pa želim opozoriti na nam dosti bližje probleme in ponujam možnost vsem, ki se počutijo nemočne pomagati v svetovnem merilu, a imajo voljo kaj narediti, da konkretno pomagamo lačnim otrokom pri nas, v Sloveniji.

    Tudi pri nas imamo lačne otroke. Žal. In ni jih malo!
    Lačne imamo tudi starejše ljudi, a o tem drugič.
    Danes želim opozoriti na mnogim ljudem neznana dejstva, da je tudi pri nas marsikateri otrok podhranjen, velikokrat lačen, celo sestradan.

    Veliko vzgojiteljic v vrtcih širom Slovenije lahko pove, koliko in kateri otroci pridejo v ponedeljek tako zelo lačni, da jih ne morejo nasititi! Poznajo domače razmere teh otrok ali jih le slutijo. Sama sem slišala za take primere in vem, da v resnici obstajajo. Njihov zadnji dnevni obrok je tisti v vrtcu! Doma potem ne dobijo ničesar več, ker jim socialno ogroženi starši več preprosto ne morejo ponuditi.

    Vem za primere otrok po šolah, ki ne zajtrkujejo, komaj malicajo, kosijo pa tudi ne. Ker so že večji, starejši in jim je od sile nerodno priznati, da starši nimajo denarja za šolsko kosilo, ga ne jedo in se pred vrstniki pretvarjajo, da jim šolska hrana ni všeč ter da bodo jedli kosilo doma… a tam ga ni…

    Na lastna ušesa sem slišala otroka, ki je v joku potožil sošolcu, kako je lačen, da ne ve, kaj storiti in da imajo doma večno prazen hladilnik. Sošolec ga je takrat povabil k sebi domov na kos kruha. To je bila žal le trenutna rešitev.

    Kako naj se lačen otrok razvija? Da ne omenjam lekcij in predavanj tem otrokom o uravnoteženi prehrani!
    Kako naj lačen otrok v šoli in ob knjigi misli, kako naj se zbrano osredotoči na predavanja, kako naj se šele uči? Od lakote boli glava, pojavijo se krči in bolečine v želodcu…

    Kako naj lačen otrok zraste v samozavestno, veselo in odločno odraslo osebo, ko že od majhnega občuti ponižanje, krivico, razžaljenje in nemalokrat lačen, nemočen in v joku zvečer zaspi?
    Največkrat se v takem otroku kopičijo nemoč, jeza in sovražnost do vseh, ki imajo vsega več kot on sam. In nemalokrat se v teh otrocih zbudi tudi agresija.

    Kaj tako prizadet otrok občuti, ko nas vidi, da se borimo proti lakoti v svetu, njega pa tukaj, doma, na našem pragu nihče ne vidi in ne pomaga?

    Pozivam vse, ki vam ni vseeno, da skušamo poiskati način, kako pričeti reševati te konkretne probleme v našem, slovenskem prostoru – odkriti lačne otroke in jim pomagati.

    Kdor koli ima kakršno koli idejo, kaj storiti, je vabljen, da jo posreduje. Več glav več ve. Predvsem je potreben sistemski pristop in po mojem mnenju naj bi bile v to vključene tudi različne pristojne socialne službe, od ljudi na odgovornih ministrstvih, vse tja do vzgojiteljic, učiteljev, sošolcev in sovrstnikov, sosedov; vsakogar, ki pozna lačnega ali sestradanega otroka.

    Otroci v stiskah se neradi potožijo ali priznajo svojo stisko, mnogi se celo bojijo reakcij. Če pa to že storijo, so ponavadi najbližji poslušalci njihovi sovrstniki. Vprašajte otroke doma, ali imajo med svojimi vrstniki kakšen tak primer in začudeni boste, ko izveste, koliko jih je.
    Za nekatere se že ve. Za nekatere starši, ki priznajo, da otroku ne morejo zagotoviti osnovne prehrane, dobivajo pomoč. A žal je še mnogo, premnogo preponosnih staršev, ki ne priznajo, da ne morejo dati ničesar na krožnik… nekaterim staršem je celo vseeno… Njihovi otroci rabijo pomoč takoj, zdaj!
    Najbolj nujno pa je izvedeti za njih.

    Pozivam vzgojitelje in učitelje, da dnevno pozorno opazujejo mladino okrog sebe in kaj hitro bo jasno, kdo so poleg že znanih še taki otroci, predvsem tisti, skriti.
    Pozivam odgovorne in vse ostale, da se javijo in prispevajo ideje, kako še bolje pomagati. Kakšno obliko pomoči in institucije še ustanoviti, da bodo vzgojitelj, učitelj ali sovrstnik posredovali podatek o lačnem otroku? Kdo in na kakšen način lahko nato konstantno pomaga hraniti ta lačna usta?

    Kam in na koga se lačni otrok lahko obrne, da ga ne bo nihče šikaniral ali mu celo ne verjel in da bo spregovoril o svoji stiski? Kakršna koli pomoč se bo formirala, mora biti informacija o njej tako dobra, da doseže vsakega otroka v še tako oddaljenem kotičku naše države.

    Kako naj se v Gibanju tega perečega problema odgovorno in profesionalno lotimo?
    Ali je smisleno ustanoviti kakšen sklad, so mogoče na voljo druga sredstva? Kdo je pri tem pripravljen prostovoljno sodelovati ?
    Vsaka informacija ali pobuda je dobrodošla in vabim vas, da jo takoj posredujete.
    Naši otroci so pri nas doma, od njih je odvisna njihova in tudi naša prihodnost. Ko poskrbimo zanje, s tem poskrbimo tudi zase, saj bodo navsezadnje oni tisti, ki bodo služili naše pokojnine…

    Pozivam tudi tiste, ki niste simpatizerji Gibanja za pravičnost in razvoj, vem pa, da zdajle tole berete.
    Tukaj ne gre več za ene in druge, tukaj ne gre več za nas, vas ali njih. Tukaj gre izključno in samo za neobremenjena, nemočna človeška bitja, ki zase še niso sposobna sama poskrbeti in so odvisna od odraslih.
    Prisluhnite svojemu srcu, svoji vesti, za trenutek pozabite politiko in svojo vero ali prepričanje.
    Vabim vas, da se pridružite in pomagate, da skupaj tvorno nastopimo in vzpostavimo vzvode za reševanje tega perečega problema.

    NE SMEMO VEČ DOPUSTITI, DA SO NAŠI OTROCI LAČNI!


    Ewe
    www.gibanje.org

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Pohodu za hrano
  • www.gibanje.org
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * sociala

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Lačni otroci pri nas | 3 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Lačni otroci pri nas

    Prispeval/a: eta bela dne četrtek, 17. maj 2007 @ 09:37 CEST
    Res smo vsi zaskrbljeni zaradi lakote na splošno (v svetu) premalo pa se zavedamo, da je ta lakota prisotna pri nas v naši neposredni bližini. Sama sem se srečala s tem pojavom v vsakdanjem življenju v najožji okolici in o tem nisem spregovorila. Zakaj? To so naši sosedje, prijatelji tvojih otrok in znanci, ki javno tega nikakor ne bodo priznali. Kaj lahko storiš v primeru, da lahko pomagaš? Preprosto povabiš takega otroka k mizi, da se skupaj s tvojo družino nahrani, kolikor mu pač lahko ponudiš, če je v tem času slučajno pri tvojem otroku in se skupaj igrata v otroški sobi. Nihče ne bo prizadet, ker je bila ta pomoč spontana in neopazna. Otrok se sicer brani, vendar vseeno pristopi. V njegovih očeh vidiš veliko zahvalo, čeprav je izražena samo s skoraj površno izraženo besedo hvala. Imamo toliko srca, da to lahko storimo, čeprav je otrok na zunaj malodušen in noče pokazati svoje stiske? Smo odrasli tako razumni in znamo opazovati otroke z velikim srcem in ne pomislimo na sebičnost, češ, kaj me briga saj ima starše, da ga preživljajo, ne bom dovolil, da bo jedel od mojih "žuljev"? To je vprašanje, ki ga moramo sami pri sebi razčistiti. Ko se ti v resnici v srce zasmili tak otrok, potem dileme ni več. Z velikim srcem si pripravljen pomagati, čeprav tega nihče ne ve. In taka pomoč je tudi najbolj učinkovita, konkretna na določenem primeru. Ostane ti veliko zadovoljstvo in sreča v tvojem srcu in končno tudi ljubezen takega otroka, ki se izraža tudi v skromnem šopku nabranim na bližnjem travniku. Pa lepo pozdravljeni!

    ---
    eta bela



    Lačni otroci pri nas

    Prispeval/a: Aimee dne četrtek, 17. maj 2007 @ 10:08 CEST

    Lačni in podhranjeni so tudi tisti otroci, ki jih starši hranijo z nezdravo hrano, kot so pice, hotdogi, ocvrt krompirček, smokiji, slane palčke, sendviči, sladkarije, bel kruh, keksi, krofi, mastne paštete, umetne pijače in podobno.
    Taki otroci so navadno napihnjeni od raznoraznih strupov, ki se jim pretakajo po telesih, in zato nenehno bolni, ker njihova telesa kličejo po naravnih vitaminih in mineralih, pa jih ne dobijo, ker jih v junk foodu enostavno ni.
    Se kdaj sprašujemo o tej vrsti lakote?

    Aimee



    Lačni otroci pri nas

    Prispeval/a: Lea7 dne četrtek, 17. maj 2007 @ 10:56 CEST
    Aimee!

    Niti najmanj ne želim biti nespoštljiva, ampak otroci, ki nimajo dati kaj v usta, bi z užitkom pojedli kaj od tega kar si naštela in se soočili s to vrsto lakote.

    Moj predlog je, da jim pokažemo najprej, da jih imamo radi in spoštujemo. Da jim pokažemo, da so sprejeti odprtih rok. Šele takrat se nam bodo začeli odpirati. Sprejeti jih moramo kot osebe in da je te vrste pomoči najmanj kar lahko storimo zanje. Govorim o posameznikih, katerim lahko pomagamo vsakodnevno. Kot to poskuša Eta bela. Prosimo jih za kakšno pomoč pri opravilih in tako bodo dobili občutek, da so si to zaslužili in ne bo jim toliko težko vzeti. Samo ponujanje in to še tako javno, ne vem. Pričakujem slabši rezultat, kot če to začnemo že vsi pri tistih, za katere vemo, kaj in kako pomagati. Le odprimo srce. Bolj enostavno od tega ne more biti.


    Lep pozdrav!


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,38 seconds