Vsaka želja;
je bila,
je še,
in še vedno bo;
IZPOLNJENA.
Vsaka želja.



Bolj ko smo zbližani s to željo,
prej bo izpolnjena.

V vsaki želji biva seme. V tem semenu
so zapisani zakoni izpolnitve.
Ti vibrirajo določeno frekvenco. Slej ko prej,
bodo te frekvence zajele tisti segment bitja,
v katerem bo želja izpolnjena. Zato;
pazi se, kaj si želiš.

Obstaja želja vseh želja.

Če se že sprašuješ, katera želja je ta,
naj ti povem le, da je izpolnitev že napol
tvoja.

Vse se mora zgoditi tako, kot se mora.
Drugače se ne more.

Sreča je naša mati,
nesreča naša vzgojiteljica.
(Montesquieu)

Kakšna je tvoja vizija za danes,
za jutri,
za mesec,
za leto,
za pet, ali deset let?

Vizija za celo življenje?

In končno tvoja vizija za takrat,
ko boš obnemogel
in odvisen od tuje pomoči?

Kakšna je tvoja vizija za tvojo smrt,
za tvoj prehod na oni svet?
Kaj bi rad dosegel čez pet, ali deset let?

Vse je stvar tvoje volje

in tvoje samodiscipline,

če hočeš res seči,

v svoje žlahtne globine.

Brez tvoje ljubezni,

do te notranje globine,

pa se tvoje srce,

ne more odpreti.


stojči Stojan Svet

Osnovni življenski nauk je Ljubezen.
Ljubezen je tako močna, da je ni mogoče uničiti , čeprav je neotipljiva.
Lahko jo spoznaš , lahko jo občutiš, kljub temu pa se je ne moreš oklepati, kajti , kakor hitro to poskusiš , se ti izmuzne kot živo srebro.
Ljubezni si ni mogoče lastiti, svobodna je, kot veter in se premakne, kamor hoče.
Ljubezen ne pozna omejitev in zaprek.
Z Ljubeznijo prihaja svoboda.

Strah je tisti , ki veže in omejuje Dušo.
Ljubezen pa jo osvobaja in trga vse vezi.
Ljubezen odpira vsa vrata , spreminja življenja in mehča še tako trda srca.
Ljubezen je ustvarjalna ; gradi in ustvarja lepoto , harmonijo in Enost.
Deluje ZA in nikoli proti.
Prinaša tolikšno radost , da je ni mogoče zatreti....Pleše in poje skozi življenje...

Je v tvojem srcu Ljubezen ?
Ljubezen do sebe ?
Ljubezen do drugih ?
Začne se vedno v tebi ... in deluje navzven...

Mogoče nam je namenjeno, da se najprej zbližamo z napačnimi ljudmi, in šele potem najdemo tiste s katerimi delimo nas osebno.

Mogoče se odpirajo vrata zadovoljstva v trenutku, ko se priprejo tista, skozi katera je v naše življenje pritekalo nezadovljstvo.

Mogoče je tvoj najboljši prijatelj tisti s katerim se brez vzpodbude podaš na verando. Ko se ločita dobiš občutek kot da si ravnokar doživljal najlepši trenutek v tvojem življenju.

Bolj ljubiš laži,

bolj tvoj ego trpi,

bolj ljubiš resnico,

bolj ljubiš tistega Boga,

ki prebiva,

znotraj

srca. :)


stojči Stojan Svet

Govoriti prav, pomeni, prebiti oklep svojega srca in ga odpreti za druge, drugemu dovoliti dostop do svojega srca, da se lahko razvije medsebojni odnos in nastane zaupanje. Ko govorimo, poči oklep, ki obdaja naše srce. To kar plane iz nas. Z drugimi delimo svoja čustva, svoj glas, svojo dobro voljo. Uglašeni postanemo, če je govorjenje v soglasju s srcem in če dovolimo svojim čustvom, da zazvenijo.


Mala knjiga o pravi sreči
Anselm Grun

Moli,
da bi bil skromen,
tako da Bog ne bo
videti tako skopuški.

O, moli, da bi bil pošten,
močan,
prijazen,
in čist,

tako da Ljubljeni ne bo izpadel
kot okruten velik stiskač.

Vem, da si na sodišče vložil
sto obsežnih prijav zoper Boga,

a nič ne de, popotnik,
reši se že enkrat te zmede

in moli, da boš ljubeč in skromen,
tako da se ti bo Prijatelj primoran razodeti

čisto

blizu!

Hafis, perzijski pesnik (1320-1389)

Kar sem dejal, ni nikoli spremenilo nikogar; kar so razumeli, jih je.

Paul P.


Kako pogosto smo dali vse od sebe, da bi spremenili nekoga drugega? Kako divje smo poskušali prisiliti ljubljenega, da bi videl luč? Kako brezupno smo gledali uničujoč vzorec - morda vzorec, ki ga dobro poznamo iz osebne izkušnje - ki je prinesel ogromno bolečino nekomu, ki nam je drag?

Plima moje ljubezni
se je dvignila tako visoko, da dovoli, da te

preplavim.

Za trenutek zapri oči
in morda se bodo vsi tvoji strahovi in vsa zmeda

končali.

Če bi se to zgodilo,
bi Bog postal dete v tvojem

naročju

in potem bi moral ti
podojiti celotno

stvarstvo!


Hafis, perzijski pesnik (1320-1389)

Pride čas, ko ne bo nikjer nikogar več.
Fiziki se s tem strinjajo znanstveno,
filozofi teoretično,
najbolj natančno pa seveda urarji.
Ne bo roke, ki tole zapisuje,
z njenim lastnikom vred.
Ne bo pisala, ki pušča sled
in ne papirja, na katerem sled ostaja.
Ne bo oči, ki besede morda berejo.
Še nebo ne bo.
Bo le večno Večno.

Nekega dne je sonce priznalo:

»Jaz sem samo senca.
Želim si, da bi ti lahko pokazalo
Neskončni Bleščeči Sijaj,

ki je oblikoval mojo bleščečo podobo!«

Želim si, da bi ti lahko pokazal,
ko si osamljen ali v temi,

osupljivo Luč

tvoje lastne Biti!

Hafis
(rojen leta 1320, umrl leta 1389) velja v Evropi za največjega perzijskega pesnika. Ime Hafis pomeni 'tisti, ki zna Koran na pamet'. Poklicno ga je razlagal na medresi (muslimanski višji verski šoli). Hafis ni bil le zakonski mož, oče, šolski učitelj in prepisovalec, temveč je bil med drugim tudi duhovni popotnik. Bil je star dobrih dvajset let, ko je postal učenec sufijskega učitelja z imenom Attar. Kasneje je tudi sam postal sufijski učitelj.

iz knjige Zapleši z menoj, prevod Barbara Škoberne

»Človek govori same nesmisle,« je rekel obiskovalec, potem ko je poslušal učitelja.

Neki učenec je rekel:

»Tudi ti bi govoril same nesmisle, če bi poskušal izreči neizrekljivo.«

Ko je obiskovalec povprašal učitelja o tem, je dobil tale odgovor:

»Nikomur ni prihranjeno, da ne bi govoril nesmislov. Velika nesreča pa je, če to počne
slovesno.«


Učitelj v zgodbah knjige Minuta nesmisla ni ena sama oseba, temveč je to hindujski guru, mojster zena, taoistični modrec, judovski rabin, krščanski menih ali sufijski mistik, vse v eni osebi. Njegova modrost ne pripada nobeni zgodovini, nobenemu času, in je modrost Vzhoda in Zahoda.

Knjiga ni bila napisana, da bi poučevala, ampak da bi prebujala. Ne v njenih natisnjenih besedah, tudi ne v zgodbah samih, ampak v njenem duhu, v njenem ozračju, se skriva modrost, ki se ne da posredovati v človeški govorici. Mogoče boste naleteli na 'nauk brez besed', ki se skriva v knjigi, se prebudili in – spremenili.To namreč pomeni modrost: spremeniti se – če verjamete ali ne – brez najmanjšega prizadevanja z vaše strani, samo tako, da se prebudite v resničnost, ki ni v besedah, ampak leži onkraj njihovega dosega.

Če boste imeli dovolj sreče, da se boste tako prebudili,
boste vedeli, zakaj je:
najodličnejši jezik tisti, ki ni izgovorjen,
najodličnejše dejanje tisto, ki ni storjeno
in najlepša sprememba tista, ki ni hotena.

Povzeto po uvodu knjige Minuta nesmisla (Anthony de Mello)

Če si človek brez posluha
za napev, ki te krasi,
vedi da je mrak v tebi
senca tisočih luči.

Nekdo te v množici pokliče po imenu,
in tudi Hafis se začne ozirati naokoli.

Prejmeš dolgo pričakovano pismo
iz tujine,
in tudi Hafis je prijetno vznemirjen,
ko ga začneš odpirati.

Po več dneh narazen se
uležeš k ljubici,
in Hafis bo zaprl oči, če želiš,
ko bodo stvari postale gole in strastne.

Dragi moj, o nečem
bi moral razmisliti, in to je:

če ti preprosta stara čistilka iz Krčme
toliko pomeni,
če je lahko tako intimna s teboj,
kako izjemen mora biti šele tvoj odnos
z – Bogom, Bogom, Bogom!


Hafis
(rojen leta 1320, umrl leta 1389) velja v Evropi za največjega perzijskega pesnika. Ime Hafis pomeni 'tisti, ki zna Koran na pamet'. Poklicno ga je razlagal na medresi (muslimanski višji verski šoli). Hafis ni bil le zakonski mož, oče, šolski učitelj in prepisovalec, temveč je bil med drugim tudi duhovni popotnik. Bil je star dobrih dvajset let, ko je postal učenec sufijskega učitelja z imenom Attar. Kasneje je tudi sam postal sufijski učitelj.

iz knjige Zapleši z menoj, prevod Barbara Škoberne