Mogoče nam je namenjeno, da se najprej zbližamo z napačnimi ljudmi, in šele potem najdemo tiste s katerimi delimo nas osebno.
Mogoče se odpirajo vrata zadovoljstva v trenutku, ko se priprejo tista, skozi katera je v naše življenje pritekalo nezadovljstvo.
Mogoče je tvoj najboljši prijatelj tisti s katerim se brez vzpodbude podaš na verando. Ko se ločita dobiš občutek kot da si ravnokar doživljal najlepši trenutek v tvojem življenju.
Mogoce je tudi res, da se ne zavedamo kaj smo imeli dokler tega nismo izgubili. Obenem je tudi res, da pogosto ne vemo česa nimamo, preden tega ne dobimo.
In drugo je zopet, kako dajati našo ljubezen in varnost nekomu brez predpogoja, da bi nas dotični ljubil. Ne pričakujte ljubezen v zameno za ljubezen. Počakajte da se ljubezen razširi v srcih drugih in ko bo do tega prišlo, se zahvalite, da je ta ljubezen prišla k vam. V tej fazi je vaša naloga le še, da odprete srce.
Mogoče ti vzame le minuto časa da nekoga zlomiš, uro da spoznaš da ti nekdo ustreza, en dan, da se zaljubiš, toda lahko ti vzame celo življenje, da pozabiš nekoga.
Mogoče bi se moral potruditi dobiti nekoga, ki bi te spravil v smeh, saj le en nasmeh lahko umakne temne kotičke sončnega dne. Ne glej na zunanjost, ta te lahko prevara. Ne glej na premoženje, ta lahko v trenutku izgine. Poišči nekoga ki bo dal nasmeh tvojemu srcu.
Ob rojstvu si se jokal in vsi okoli tebe so se smejali.
Živi tako, da ko boš umrl se bodo vsi okoli tebe jokali, ti pa se boš smejal. |
Mogoče
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 30. julij 2004 @ 17:52 CEST
super prispevek. Pohvala. Kolikor resnic in modrosti je povedanih s tako malo besedami. Zares jedrnato. Večkrat človek ne potrebuje druge postrežbe kakor dobro besedo, nasmeh, odkrit pogled, dobro misel. Človek je lahko od samo ene od naštetih potreb lahko notranje zadovoljen, srečen, to ga spremlja domov in še več dni ali nekaj tednov lahko od tega živi. Človek, ki zmore dobrohotnost, svojo postrežljivost drugemu, zastavlja samega sebe - tebi. Evangelij govori: "Reci le besedo in ozdravljena bo moja duša". V tem je veliko resnice. V prijaznosti, dobroti, ustrežljivosti je božja iskra, je moč, je oživljanje. Prav si ugotovil. Človeška govorica ni le govor, je tudi nasmeh, pogled in vse kar se izraža z govorico duše in telesa. Zato je prav vse mogoče ..... Ko dopolniš svoje življenje se v svoji dopolnitvi nasmej, ko bodo drugi jokali. Tvoj nasmeh bo odmeval še dolgo po tvoji smrti, kajti bil si v življenju tako srečen človek, ki ga je poganjala naprej ljubezen, dobra volja, optimizem in smeh. Ti ne boš nikoli umrl, ker se boš smejal še v večnosti! Samo en košček vsemirja je, ki ga lahko popravimo, to smo mi sami. Vse je mogoče... Najboljši del človekovega življenja so njegova mala, brezimna pozabljena dela dobrote in ljubezni. Potrudimo se!
Lep pozdrav
Tatjana
Mogoče
Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 30. julij 2004 @ 18:50 CEST
lNapiši še kaj, saj vidim, da je v tebi prava erupcija notranjega zaznavanja.
lep pozdrav in vse dobro od Mirana.
Mogoče
Prispeval/a: arlena dne petek, 30. julij 2004 @ 21:13 CEST
kratko , jedernato , preprosto in učinkovito , odličen prispevek...včasih ne potrebujemo kilometrov besed , da bi zadeli Bistvo
Arelena
Mogoče
Prispeval/a: stojči dne nedelja, 1. avgust 2004 @ 10:23 CEST
vidiš, da pozitivke kar kličejo tvojih prispevkov.
Napiši še kakšno vročo zgodbo iz Islandije :)
lp
---
stojči
Mogoče
Prispeval/a: Andres dne ponedeljek, 15. avgust 2005 @ 02:17 CEST
Naj bom iskren in povem, da niti ne vem več, če sem v celoti to vse sam napisal. Nekaj sem, nekaj je bil prepis iz neke islandske revije.
To vse pomeni, da le nisem rojen, da bi delal mojstrovine.
Andres
Mogoče
Prispeval/a: stojči dne ponedeljek, 15. avgust 2005 @ 07:29 CEST
Vsak je rojen za takšne, ali drugačne mojstrovine,
saj če tebe ne bi bilo, bi temu svetu nekaj manjkalo.
Kadar najdeš kje kako zanimivo islandsko branje,
ki bi pasalo tu na pozitivke, ga kar objavi,
ga bomo nekateri z veseljem prebrali. :)
lp
---
stojči
Mogoče
Prispeval/a: titanic dne ponedeljek, 15. avgust 2005 @ 17:31 CEST
naj še jaz pristavim k Stojčijevim besedam, da pač mojstrovina je vsak posameznik zase. Vsak, ki da iz sebe nekaj tako lepega, morda pa tudi prepiše. Trenutek, ko se srečamo z nečem prebranim se nam zdi lahko tako, kot da je naše, lahko na nas naredi močan vtis. V čem je torej razlika, le v avtorju, ki je mislil in čutil tako kot ti... ni pomembno.
Modrosti, ki so napisane in se začnejo z "Mogoče.." so resnične in vsi vemo, da človeka spoznamo šele, ko ga izgubimo, da stvari ne poznamo, preden jih dobimo... vse to je presneto res. Tudi misel, da za ljubezen, ki jo daš, ne pričakuj ljubezni nazaj. Seveda, saj vsa pričakovanja, ki jih imamo pripeljejo do žalosti, če niso izpolnjena. Sploh pa, tista ljubezen, ki jo daš ni prava, če hočeš zanjo plačilo. Ljubezen ni plačilno sredstvo. Prava ljubezen je dajanje sebe brez pričakovanja, da dobiš kaj v zameno.
Upam, da boš prej kot čez eno leto prišel s kakšnim člankom na Pozitivke, saj vidiš, da spadaš med nas, med ljudi, ki razmišljamo na podoben način. Podeli svoje poglede in napiši kako živiš in premaguješ situacije, kako gledaš na stvari, ki se te v življenju dotaknejo...
lp Melita
Mogoče
Prispeval/a: Andres dne torek, 16. avgust 2005 @ 00:50 CEST
Pravzaprav me preseneča vajin respons tu v komentarjih, ker nisem navajen puščati na tem mestu sporočil.
Oba sta izrazila, da bi lahko kaj sem napisal. Morda bi včasih celo rad, toda ne podpiram politike nekaterih, ki za ta medij odgovarjajo, zato sem pred časom iz tega kroga izstopil. Namreč, v mojem življenju drog ni. Žal še vedno kadim, a se ne drogiram z močnejšimi poživili kot je tobak, medtem ko imate tu na Pozitivkah celo link PROHIBICIJA SLEPI.
To obenem pomeni, da za mene prostora na tem mestu ni, nočem pa s tem reči, da se vas vseh ki sodelujete kot avtorji na Pozitivka in pa tistih, ki ste aktivni na Svet pogovorov tudi izogibam. Preprosto imam space, ki ni vezan na droge in se jim ne približujem. Verjamem da nimam le jaz takega mnenja.
Andres
Mogoče
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 29. avgust 2005 @ 23:04 CEST
najboljši del človekovega življenja so njegova mala brezimna dela dobrote in ljubezni. Hvala za skladbo.
Lep pozdrav in vse dobro
Tatjana
Mogoče
Prispeval/a: Pozitivke dne ponedeljek, 29. avgust 2005 @ 23:49 CEST
Naj ti povem, da midva z Alešem, ki skrbiva za vsebinski sklop Pozitivk, ne uživava nobenih prepovedanih drog. In tako tudi ne marihuane. Tako, da glede tega ni treba skrbeti, da bi pisal na medij, ki ga vodijo zasvojenci. :)
Je pa res, da vsaka prohibicija slepi. In nobena prohibicija ni rešila še nobenega zasvojenca. In če bi država legalizirala marihuano, bi vsaj nekaj zaslužila. Primer Nizozemske.
Osebno sem pa itak za to, da bi se vsa droga iz celega sveta izkoreninila. Potem bi tudi bil svet lepši.
LP Igor
Mogoče
Prispeval/a: Andres dne torek, 30. avgust 2005 @ 02:25 CEST
Saj poznam situacijo in nikoli nisem konkretno zate ali za Aleša rekel, da uživata katere koli droge.
Kljub temu, da sva "spletna kuma":) se najina mnenja križajo. Hčerko imaš, jaz imam dva otroka in izsiljevanje ega narkomanov je poseg v mene in v moja otroka.
A vendarle imajo tudi nekatere druge države kaj posebnega, kar druge nimajo in na ta račun služijo, toda cel svet jih zato ne posnema. Iz tega razloga je Holandija pesek oči. A vendarle je Amstel lepa reka in tudi pivo Amstel je odlično. ;)
Andres