|  Kakšna je tvoja vizija za danes,
za jutri,
za mesec,
za leto,
za pet, ali deset let?
Vizija za celo življenje?
In končno tvoja vizija za takrat,
ko boš obnemogel
in odvisen od tuje pomoči?
Kakšna je tvoja vizija za tvojo smrt,
za tvoj prehod na oni svet?
Kaj bi rad dosegel čez pet, ali deset let?
Priznaj, da si spregledal tvojo željo,
da bi bil ves ta čas srečen.
Pojdi v domove za ostarele,
pojdi na podeželje,
pogledat obnemogle stare kmete,
kajti njihova usoda je tudi tvoja usoda.
In tvoja brezbrižnost do njih,
je brezbrižnost drugih,
ki jo boš enkrat doživljal sam.
Katera bodo tista tvoja dobra dela,
po katerih se te bodo spominjali tvoji zanamci,
čez pet, deset, morda sto let?
Kar se mene tiče, mi ni mar če se me sploh kdo bo,
ker če bom na onem svetu doživljal tak notranji raj,
kot ga tu in kar doživljam prav zdaj, mi bo tudi tam lepo.
Tudi tvoja vizija je samo v zdaj.
stojči Stojan Sve
|
NE ZAMUDITE
Kakšna je tvoja vizija?
Prispeval/a: stojči dne petek, 13. avgust 2004 @ 09:25 CEST
---
stojči
Kakšna je tvoja vizija?
Prispeval/a: titanic dne petek, 13. avgust 2004 @ 10:02 CEST
Imejmo se radi, pa pošljimo vsak trenutek lepe misli tistim, ki nimajo toliko sreče in ljubezni kot mi sami.
Pozdravlja te Titanic
Kakšna je tvoja vizija?
Prispeval/a: stojči dne petek, 13. avgust 2004 @ 10:32 CEST
se spomnim, ko sem pred leti spraševal starostnike, kaj bi storili, če bi se lahko vrnili v mladost in zanimivo večina od njih je rekla, da bi se bolj trudila, da bi bila bolj vesela in srečna.
Biti vesel in srečen je nekaj najlažjega, a hkrati tudi najtežjega v življenju.
Bolj se človek lahko poenostavi, bližje je sebi in bolj je lahko srečen,
bolj pa ko komplicira, dlje je od sebe in bližje mu je njegovo trpljenje.
Drugače pa se mi zdi modro postavljati si določene cilje,
seveda zgolj v okviru svojih zmožnosti.
Sam sem kar predolgo živel samo za danes,
brez neke vizije za jutri,
čeprav je v danes,
v tem trenutku,
že tudi jutri,
že tudi konec tuzemnega življenja,
in prepoznanje večnega v sebi. :)
lp
---
stojči
Kakšna je tvoja vizija?
Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 13. avgust 2004 @ 13:55 CEST
pretresljive so tvoje besede ko razmišljaš o koncu našega bivanja na zemlji in prehodu v Luč življenja. Ja, kakšna je tvoja vizija človek v prihodnosti, je težko vprašanje, velik misterij. Gotovo je eno, če živiš v skladu z duhovnimi zakoni je to najbolja garancija za vsak tvoj naslednji vdih in izdih, o viziji, načrtovanju za jesen življenja je, poleg nam znanih zemeljskih izkušenj generacije naših staršev, ki so v domovih jasno kaj našo generacijo še vse čaka. Mi smo od vseh generacij, še najmanj pripravljeni na to obdobje jeseni in to bo velik problem duhovne narave za našo generacijo.
Vizijo pa mislim da lahko dobimo le od božjega Duha v takih prelomnih trenutkuh. V to verjamem in seveda upam. Za vse , ki pa trpijo pomanjkanje ljubezni v sebi, je pa sigurno zdravilo, da vsi čimprej obiščejo kakšen dom za ostarele ali trpeče kmete, garantiram vam, da boste prišli ven popolnoma ozdravljeni. Življenje boste v trenutku vzljubili in na sooljudi boste gledali povsem drugače, a v hipu boste dojeli vso mimnljivost trenutnega, razen ljubezni, ki je večna. Take obiske bi se moralo prakticirati že v šolah in odraščujoče duše s temi obiski, tako duhovno plemeniti in jim že za rana vsajati seme občutljivosti za sočloveka.
Kot sam dobro veš Stojči, so v človeku dve sili. Prva sila vodi v življenje in gibanje, druga v smrt. V vseh starih spisih se imenujeta kot" tok življenja" in " tok smrti". Te dve sili se med drugim v nas izražata tudi v naših lastnostih in določata našo mišljenje, občutke in delovanje.Vse lastnosti, ki ovirajo resnično obnovo, in večina lastnosti ima to delovanje, hrani sila, ki vodi v smrt. To ni smrt na koncu telesnega življenja, temveč razkrajanje vsega tistega, s čimer se zavest hrani in obnavlja.
Predvsem to uničenje zavesti je tisto, česar se vsak človek boji. Če bi mu bilo zagotovljeno, da bo po smrti obstajal naprej, bi se človek strahu pred smrtjo večinoma znebil. Kajti prav ta strah, dragi prijatelj Stojči pred smrtjo je tisto, kar mnoge ljudi zelo ovira, da bi se predali Gospodu življenja in s tem resnični obnovi. Zato človek ostane ujet v toku stalne smrti. Umirajo iz strahu pred smrtjo, ker ne vedo, kako se ta tok kroga lahko prekine. Večinoma tudi človek ne uvidi, da iz pomanjkanja pravega vedenja nenehno postavlja pogoje, da bi dosegel svoje ideale. Svoji resnični odgovornosti pa se človek izogiba. Ne uvidi, da se z vsem kar dela, da si se samopotrjeval v tem minljivem, sam postavlja v središče in s tem izziva borbo.
Pravzaprav večina, če že ne vse, tako negativne, kot pozitivne, izkoriščajo človeka, da bi ga potegnile v ta boj. Zato je tako malo resnične rasti, tako malo namernega nastajanja po božji volji (" Naj se dogaja Tvoja in ne moja volja!") in namesto tega le stalni krožni tok bivanja v sferi smrti. Vedimo, da se Večno vselej obnovljeno poveže s smrtjo, da bi jo uničilo. Tako poveže snovno v obliko, da bi nam kot bitju v njej omogočilo izkušnjo. S tem pa se oblika sprosti. Kar pripada smrti ( človek je narejen iz zemlje, demoni iz ognja in angeli iz svetlobe ), se razprši. Kar pa pripada življenju, je trajno.
Kar se mene tiče, je edina pot, da bi se pobegnilo temu stlnemu krožnemu toku, da se brezpogojno predamu življenjskemu toku, sili reda, izpolnitvi življenja samega. Da smo nenehno v komunikaciji z Njim. Ta predaja seveda zahteva nov način življenja, v katerem naš Jaz-osebnost ni več v središču pozornosti in se brezpogojno soočimo s svojim okoljem. V takem načinu življenja ni več prostora za dvom v "življenje". Gre za izkušnjo in nato vero, ni več prostora za besede, toda, morda, mogoče, ali je možno itd. Dvom in negotovost postopoma odpadata. Tak način življenja ne postavlja življenju, ki je naš Učitelj nobenih pogojev več.
" Vse ustvarjeno se giblje, samo neustvarjeno je nepremično. Telo je podvrženo spremembam, toda vsa telesa se ne morejo sprostiti. Ni vsako bitje umrljivo, ni vsako bitje neumrljivo. Kar se lahko sprosti, je minljivo, trajno nespremenljivo je večno. Kar se ponovno rodi, tudi vedno propade, toda kar je že od nekdaj obstajalo, nikoli ne propade in tudi ne postane nekaj drugega."
( Hermes Trismegistos).
lep pozdrav, vidiva se v naslednjem življenju, ali na zemlji ali v drugih svetovih. Želim ti dober konec, tvoj duhovni prijatelj
Miran.
Kakšna je tvoja vizija?
Prispeval/a: stojči dne petek, 13. avgust 2004 @ 15:12 CEST
sem pa mislil, da boš kaj napisal o svoji viziji za sebe, ki jo prav gotovo tudi imaš. :)
lp
---
stojči
Kakšna je tvoja vizija?
Prispeval/a: Petra dne petek, 13. avgust 2004 @ 18:34 CEST
---
stojči
ni zakaj, P. ;):)
Kakšna je tvoja vizija?
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sobota, 14. avgust 2004 @ 13:36 CEST
me veseli, da se bi videli pri Tatjani in ne v onostranstvu. Malo heca mora biti, a ne? Kar pa se tiče moje vizije, pa ta trenutek lahko rečem samo to, da bi v Sloveniji čimveč duš, tudi tistih, ki odločajo v pomembnih stvareh našega življenja prišlo do notranjega prebujenja, saj bi potem vsi skupaj mnogo bolje in lažje živeli. Da se raven odnosov dvigne na višjo kvaliteto prijateljstva in ljubezni. Slovenija še ta nivo ni dosegla, a ima vse pogoje da ga v bodoče doseže.
Konec koncev je v našo državo prišlo že toliko osebnosti iz celega sveta, da nam že to daje vedeti, da smo srčna, inteligentna družba ljudi, ki ima v sebi veliko duhovnosti, ki se odraža ravno v našem odprtem odnosu do drugih in v naši izjemni sposobnosti za organizacijo. S tem kar je ne smemo biti čisto zadovoljni in tudi ne razočarani. Če bomo v medsebojnem odnosu postali bolj srčno odprti, potem smo uspeli. Če bomo sami resnično živeli duhovno pravo pot, kar sploh ni težko, bomo za seboj potegnili še mnogo spečih duš, ki v sebi nosijo velike potenciale v dobro vse družbe.
Trenutno še nismo prišli na tem planetu do točke, ko bi preobrazili 51% naše karme. Zato pa je potreben vsakdanji stik z Bogom, da smo na Njegovi vibraciji, kajti dokler smo na Zemlji in imamo drugačno vibracijo kot Bog smo nekako izgubljeni. Veš pa dobro, da se padli angeli, demoni in hudobci še vedno borijo proti božanski volji- Božjim Sinovom, Hčeram in Bogu, kar poznamo tudi pod imenom boj med svetlobo in temo, pod imenom Armagedon. Ker smo še vedno v tej vojni, moramo mi bitja Luči pospešeno delati na tem, da se vrnemo nazaj k Bogu in smo na tak način rešeni. Kajti v sedanji fazi padli angeli poskušajo storiti prav vse kar je v njihovi moči, da kot ljudje ne bomo uspeli, ampak jim je cilj naše medsebojno uničevanje. Ko pa smo Eno z Bogom smo v večini. In potem ugotovimo, da nam je sam Bog dal to darilo.
S tem ko dvigujemo vibracijo številnih ljudi omogočimo prihod Nove Zlate dobe, Kozmičnega Kristusa. Vsak od nas mora nekaj narediti za to, in moramo delati in zato imamo orodja,kako to narediti, in ki, jih vedno na novo opisujemo na Pozitivkah.
lep pozdrav od tvojega duhovnega prijatelja Mirana
Kakšna je tvoja vizija?
Prispeval/a: stojči dne sobota, 14. avgust 2004 @ 15:34 CEST
lp
---
stojči
Kakšna je tvoja vizija?
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 14. avgust 2004 @ 16:26 CEST
kaj ga lomite z odhajanjem v onostranstvo, saj se tu na tem lepem svetu še niste izživeli. Vsaka stvar pride ob svojem času. Da takšna mladina govori o onostranstvu je že od sile. Kakšna je vizija starostnika? Nobena. Malo trpi, malo se spominja svojega življenja in dela obračune kaj bi še lahko in kaj ni naredil, spet malo trpi in izdahne.To je kruta stvarnost, ki jih nihče ne uide. Vendar zna biti usoda tudi mila in te lahko vzmae v svoje naročje tako, da enostavno zaspiš in se ne zbudiš več. Tedaj odfrčiš kot angelček v nebesa.
Jaz za sebe vem, da imam nebesa tukaj in da jih bom imela tudi onkraj.
Kakšna je moje vizija? Moja vizija je notranje zadovoljstvo, harmonija mojega srca, veselje, radost, prijateljstva na pozitivkah in duhovno nadgrajevanje, vendar tu in zdaj.
Danes, ko sem plavala, sem se oddaljila ob obrežja in opazovala to prekrasno čudovito ozračje, sonce, čistino morja, valovanje in plivkanje vode in si pri sebi mislila koliko čudovitih doživetij nam narava nudi in kako je z nami prijazna. Nato sem opazovala skupino ljudi na plaži, ki so mrkih obrazov, nezadovoljni in odtujeni begali sem ter tja, zdeli so se mi kot zadrti tujci med seboj in sem si mislila kako se je človek oddaljil od lepote narave, ki zna biti tako ljubezniva in lepa. Pa ne le ljubezniva in lepa, narava zna biti zelo dobrotljiva, saj v naravi najdeš zelce za vsako bolezen.
Jaz želim ostati del narave v pozitivnem smislu do zadnjega diha. Ob zadnjem dihu se bom nasmehnila življenju in se zahvalila Bogu, da mi je naklonil toliko lepega in me prekalil in počlovečil v bolečini, ki sem jo kdaj pa kdaj občutila. Odhajanje v onostranstvo ni stvar človeka, to nalogo je prevzel Stvarnik in on skrbi, da jo izpelje na način, ki se mu zdi najboljši.
Lep pozdrav vsem z željo da dolgo in lepo živite in se med seboj ljubite.
Tatjana
Kakšna je tvoja vizija?
Prispeval/a: stane dne sobota, 14. avgust 2004 @ 21:18 CEST
Kakšna je tvoja vizija?
Prispeval/a: Miran Zupančič dne nedelja, 15. avgust 2004 @ 13:07 CEST
sam se nisem angažiral nikamor, sem neopredeljen glede strank. Res pa je, kot sam ugotavljaš, še najbolj gravitiram k ZL, ampak to še nič ne pomeni. Sem vesel, da si se angažiral na forume SDS in NSi tam poznam nekaj ljudi, ki so sposobni in pozitivni. Sam se zaenkrat ne bom angažiral nikamor, pa tudi v primeru, da bi se , bom ostal še naprej neopredeljen. Glede potresa, ki ga napoveduješ in še nekdo, ki ga omenjaš, upam da se motiš.
Da pa bi oblastniki bili pripravljeni sestopiti za voljo prepričitve potresa pa bodi 99,9% gotov, da tega ne bodo storili. Lahko se spremenijo, toda pričakovati sestop je, pa le malce naivna in nerealna želja. In kje naj dobijo potem službe? Jim jih bo dal kakšen samozvani" prerok" , ki stoji za to vizijo?
Te pa seveda podpiram v tvojem angažiranju in prav je da se tudi ti, ki si soustvarjal državo Slovenijo pridružiš ter doprineseš svoj duhovni impulz v vrste ljudi, ki potrebujejo še kako veliko duhovne hrane. Je pa tudi za tebe to pravi izziv, da se bolj realno srečaš z problemi in ljudmi, ki stojijo za tem. Z ozirom na to, da si več ali manj neposreden, včasih preveč " jezikav", je dobro da te tvoje odzive na na žgoče probleme povprečnega državljana pokrije in zavaruje kakšna od teh strank, da te milo rečeno v določenih trenutkih zaščiti.
Sam te že kar nekaj časa v mojih videnjih vidim v eni od teh strank, kot njihovega aktivnega profesionalnega člana, kar bi po mojem skromnem prepričanju bilo dobro za tebe, stranko in za vse nas, ki te imamo radi. Vse skupaj sem ti navrgel v premislek, morda pa bodo te besede obrodile zaželjen sadež.
lep pozdrav od tvojega duhovnega prijatelja
Mirana.
Kakšna je tvoja vizija?
Prispeval/a: Miran Zupančič dne nedelja, 15. avgust 2004 @ 14:21 CEST
lepo skrbiš za nas, da nas lepo spominjaš še na toliko tega, kar moramo izživeti , ne pa da razmišljamo o odhodu v onostranstvo. Kot prvo moramo priti vsi skupaj do tebe na Obalo, da pošteno zalijemo tvojo obletnico vstopa na Pozitivke. Že zaradi tega srečanja, bi kar se mene tiče odložil prehod za tisoč let. Spomnil sem se tudi, da pa me mogoče Bog še potrebuje tukaj, čeprav mi tega ni izrecno omenil, da delam kar je Njegovega, da bi On lahko delal kar je naše. Pa seveda so tu nam vsem drage Pozitivke, katere ne moremo kar pustiti na cedilu in jih zapustiti, kot mlada ženska svojega trideset let starejšega moža zaradi mladega fanta, ki ga je " slučajno" srečala na obali morja.
Potem mi je prišlo na misel, da naš Stojči za letos napoveduje potres, pa bi rad to tudi ne- dočakal, ampak preveril. Potem se mi je utrnila misel, da bi letos lahko prišla na oder mojega življenja " ženska mojega življenja", da bi jo lahko v prvi vrsti povprašal, kje madonca je hodila toliko časa, da sem že skoraj tu na Zemlji sprejel sklep, da jo grem iskat v onostranstvu, če se ni tam kje preveč dela nakopala z pokojnimi dušami in pozabila na moje tuzemske potrebe po telesu, duši in duhu. Potem sem se spomnil, da imam prijatelje, prijateljice, duhovne brate in sestre, sina, nečaka, nečakinjo, brata, svakinjo, psa, mačke, da še nisem dokončal nove knjige, da imam mamo v domu za ostarele, ki si tudi želi, da jo kdaj na vozičku peljem ven na zrak. Potem sem se spomnil mojega starejšega prijatelja, ki sedaj v penziji dela sebi in svoji dragi vikend, da me je povabil na otvoritev in sem si dejal, ne morem ga razočarati,ko pa se tako srčno trudi in vem kako dober gostitelj je. Ja to pa ne gre, da bi toliko duš na zemlji prizadel, pa še kakšne stroške bi jim s tem povzročil saj veš da tudi umret ne moreš na stroške drugih, a trenutno v ta namen nimam varčevalnega likvidnega tolarja.To pa draga moja Tatjana, priznaj, da ne bi bilo fer od mene. Zato sem globoko v noč premišljeval in me je postalo tako sram, ob spoznanju, da je življenje lepo, da sem s to preoblikovano mislijo globoko zaspal, a proti jutru sem slišal kako mi nek glas govori na ves glas:" Poglej na Pozitivke, tam boš našel Moj odgovor, ki ti ga sporočam po Tatjani Malec!"
vse dobro od tvojega duhovnega prijatelja
Mirana.
Kakšna je tvoja vizija?
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 16. avgust 2004 @ 22:42 CEST
zelo pragmatičen in tudi duhovit komentar. Meni se mi zdi super in moram pohvaliti tvoje razmišljanje. Veš, s človekom je tako, da je kot zrno riža, ki se kuha v loncu: včasih na površini, včasih na dnu. Ker imamo vsi po vrsti še toliko stvari za postoriti, je prav, da si vzamete malo oddiha in da pridete s potovalnimi nahrbtniki na Obalo. Pravzaprav lahko rečem, da si zamudnik, kajti Stojči praznuje ta velik praznik tu že cel teden in uživa tako kot zrno riža, enkrat skoči v morje in se poglobi do dna, razišče morsko globino ter favno in floro in nato splava na površino pod njegovo svetlobo. Mi tukaj praznujemo. V soboto smo imeli pri meni literarni večer, na katerem so sodelovali: Stojči kot glavni recitator svojih prevednih poezij iz angleščine, za katere je prejel v tujini priznanje, nato jaz moja malenkost sem tudi nekaj recitirala in rekli so mi da sem bila pri vsakem recitalu govorno boljša. Kot ocenjevalki sta sodelovali Rusinja Dr.
Jelena Semenjeva iz Kirgistana, zdravnica in ljubiteljica poezije ter slavistka Natalja Bizjak iz Ljubljane, pesnica hajkujev ter Marjan. Bili smo odlična družba in nam še na misel ni prišel odhod v onostranstvo. Kopali smo se in sončili ter uživali to prekrasno stvarstvo, ki nam ga je Bog podaril. No, Miran, Arlena ima od 20. avgusta naprej letni dopust. Ne vem kdaj bi tebi odgovarjalo, da naredimo "fešto". Sporoči!
Kot vidiš dragi Miran, človek se je začel ukvarjati s pogojniki ob prvem prijemu neobdelanega kamna, ki je bil z njim nezadovoljen in se raztegnil na območje dejavnosti Sončevih pozitivk. Odpirajo se mu nove perspektive, nove danosti, novi svetovi, nova pričakovanja, nova hotenja in nove izpolnitve. Nekaj veličastnega je v človeku, poln je dražljajev, hrepenenj in veselja do življenja. Zakaj bi nihali, omahovali in oklevali pred življenjem? Naredimo iz svojega življenja užitek s težiščem svoje duhovnosti. Jaz se nenehno gugam v gugalnici in tehtam verjetnosti med resnico in zmoto. Trudim se, da izkoristim danosti duhovnega sveta svetlobe. Resnica me ustali, medtem ko me dvom zamaje. Resnica mi da jasno sliko, medtem ko me dvom spravlja v omotično stanje. Dvom ali bomo živeli ali ne bomo več živeli je kakor rja, ki se zajeda v srce in človeka užalosti. Moja vizija je življenje in ne odhod v onostranstvo. Izogibam se nevarnostim tega izziva. Na ravni golega instinkta hočem živeti v slogu človekovega zavednja s prizadevanjem in željo za duhovno popolnostjo.
Miran, ozri se okrog sebe in videl boš okrogel svetniški sijaj, ki se razteza na vse strani sveta kot simbol duševne celosti.
Te lepo pozdravljam dragi moj duhovni prijatelj Miran in se kaj oglasi svojim prijateljem, ki čakamo na odgovor
Tatjana
Kakšna je tvoja vizija?
Prispeval/a: Miran Zupančič dne torek, 17. avgust 2004 @ 14:10 CEST
lepo da se imate lepo, sam imam kar dosti dela, a bi recimo šlo tam 20. 08. pa nekje do nedelje 22. Sporoči, in Arelena naj mi sporoči.
lep pozdrav od tvojega duhovnega prijatelja
Mirana.