|
Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.
|
NE ZAMUDITE
Misel tedna
Prispeval/a: stojči dne ponedeljek, 26. julij 2004 @ 00:30 CEST
Pot kam?
Pot v tvoje zadovoljstvo
in uživanje življenja
v polni meri. :)
---
stojči
Misel tedna
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 26. julij 2004 @ 20:55 CEST
sreča pomeni docela drugo raven kakor goli užitek. Upanje, ki mu je končni cilj sreča predstavlja nešteto postaj preden pride sreča do svoje spolnitve. Koliko uteh dobiva človek na poti od svoje ponižnosti do svoje hvaležnosti, da ima tako čudovito srčno nebo, ki vse to zaznava, ko pelje človeka v neskončne razdalje, ki ne poznajo meja in presegajo vsa hrepenenja, ki niso nič drugega kot male iskrice sreče. Vsa doživljanja bi se na mah spremenila v drobce brez smisla, če ne bi bilo v nas magnetne puščice, ki nas priteguje k višku naprej in naprej in v nas neti te male iskrice. Koliko miselnega in čustvenega naboja je v teh malih iskricah sreče, ki so v nas na tej poti, kjer se nam odpira srčno nebo z vso velikansko svetlobo Univerzuma, ki ni nič drugega kot videnje, strmljenje in čudenje kako čudovita bitja smo in kako lep je svet okoli nas. Ponižnost pomeni zavedanje moči Stvarnika in hvaležnost, da obstajamo, takšni kakršni smo. Stvarnikova želja je, da smo vedno boljši in mi moramo sodelovati z njim pri nastajanju boljšega in izpopolnjenega sveta in človeka. Knjige sestavljajo cel svet simbolov, vendar vseh tistih zaznav, ki jih nosimo v srcu, nobena knjiga ne more opisati, ti so naš emocionalni svet, naše čutenje, naša polnost. Kako lepo je doživeti prijateljsko srečanje, prijateljstvo, ki se samo zase ne more izraziti, če ne doživi srečanja, pogovora in vseh tistih naklonjenosti, ki pomenijo smisel življenja. Z vso svojo usmerjenostjo se želimo uresničiti takšni kot smo, ko kreiramo samega sebe v odnosu do sveta, ki nas obdaja. Koliko zavestnih spodbud in vžigov doživimo na poti od ponižnosti do hvaležnosti na tistem srčnem nebu, ki se nam ponuja in nam prestavlja časovne količke našega pričakovanja v prihodnost. Kaj utira pot k sreči? Samo upanje, ki izhaja iz človekove ponižnosti v čakanju, da bo obdarjen s svetlobo, ljubeznijo na poti k neminljivi večnosti.
Najlepše utrinke sreča pa lahko nudi prav iskreno prijateljstvo, ki v svoji ponižnosti in hvaležnosti ustvarja tako čudovito srčno nebo, na katerem sije veliko mogočno sonce in nas navezuje s svojimi obljubami na pričakovanje topline in žarčenje, ki ga nosijo čustva upanja med iskrenimi prijatelji.
Lep pozdrav tebi dragi prijatelj Stojči
od tvoje duhovne prijateljice
Tatjane
Misel tedna
Prispeval/a: stojči dne torek, 27. julij 2004 @ 13:16 CEST
Draga Tatjana,
lepo si poglobila mojo misel o ponižnosti in hvaležnosti na srčnem nebu.
Tule pa je misel Alphonse Karra z naslovom:
Trni in vrtnice
"Nekateri ljudje se stalno pritožujejo nad trni,
ki jih imajo vrtnice.
Sam sem hvaležen, da imajo trni vrtnice."
---
stojči
Misel tedna
Prispeval/a: Miran Zupančič dne torek, 27. julij 2004 @ 14:49 CEST
lepo si to napisal. Vrtnica je kratkomalo simbol ljubezni. Je najvišja oblika ljubezni, osvobojena vseh nasprotij tega sveta, je božanska ljubezen, ko Bog in človek postaneta eno.Vrtnica, ki pomeni razcvet te ljubezni in to mora biti cilj vsakega človeka na duhovni poti.
Oscar Wilde je dal s svojo pravljico temu motivu pretresliv izraz. Odlomek iz te pravljice" Vrtnica in slavček" pripoveduje, kako se slavček žrtvuje, da bi s svojo srčno krvjo pomagal pri razcvetu rožnega grma.
" Ko je na nebu zasijal mesec, je poletel slavček k rožnemu grmu in potisnil svoje prsi proti trnu. Celo noč je pel, trn pa je prodiral globlje in globlje v prsi slavčka, njegova življenjska kri je odtekala.. In na vrhu grma je zacvetela čudovita vrtnica.. Kot senčna podoba vrtnice v srebrnem ogledalu, kot senčna podoba vrtnice v ribniku, taka je bila vrtnica, ki je zacvetela na vrhu grba. Klicala je slavčka, da se je še močneje pritisnil ob trn. " Pritisni močneje, mali slavček", je klicala, " sicer bo prej napočil dan, preden bo vrtnica dopolnjena." In tako se je slavček vedno močneje pritiskal ob trn, njegova pesem pa je bila vedno bolj glasna.. Nežna rdeča tekočina je pritekla na liste vrtnice, kot rdečica na obrazu ženina, ko poljubi ustnice svoje neveste.
Toda trn še ni zadel srca in tako je ostalo srce vrtnice belo, kajti samo slavčkova srčna kri lahko obarva srce vrtnice. Drevo pa je zaklicalo slavčku, naj se še bolj pritisne ob trn." Pritisni močneje, mali slavček", je zaklicalo, " sicer bo prej dan, preden bo vrtnica dopolnjena." In tako slavček še močneje pritisne ob trn, trn pa se je dotaknil njegovega srca in začutil je močno bolečino. Grenka, grenka je bila bolečina in divja, vedno bolj divja je postajala pesem, kajti sedaj je pel o ljubezni, ki jo poveličuje smrt, o ljubezni, ki tudi v grobu ne umre. In čudežna vrtnica se je obarvala rdeče kot rdečina vzhodnega neba." Glej, glej!" je zaklical rožni grm, " sedaj je vrtnica dokončana."Toda slavček ni odgovoril, kajti mrtev je ležal v visoki travi s trnom v srcu."
Vsakdo, ki poje v noči in s predrljivim krikom obupa v življenju prodre skozi temo tega sveta, je ta slavček.V primeru, da je njegova pesem iz srca in iskrena, jo bo vtnica slišala. Vrtnica tako blaži trpljenje hrepenenja zaljubljenega slavčka, toda od njega sočasno zahteva pot trpljenja. To je proces sprostitve božanske ljubezni.
Lep pozdrav tebi Stojan od tvojega prijatelja
Mirana.
Misel tedna
Prispeval/a: stojči dne torek, 27. julij 2004 @ 15:49 CEST
odličen komentar. :)
Večkrat pravim, da je kar škoda tvojih in Tatjaninih komentarjev, ker bi samostojno lahko bili na pozitivkah odlični članki.
No potem bi pozitivke malo izgubile na živosti in neposrednosti,
ki se skozi vajine komentarje izražajo.
Resnično naj bi se vsak od nas odprl tej srčni božanski lepoti,
ki je simbolično izražena kot čudovit trnjev cvet
in sam postal ta vonj božanske milosti univerzalne ljubezni.
Tudi tebi en lep pozdrav v Domžale.
---
stojči
Misel tedna
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 27. julij 2004 @ 23:30 CEST
kako krasna je tvoja povest o vrtnici dragi Miran, in tvoje čudovite duhovne misli dragi Stojči. Kar topolo mi je pri srcu, ko vaju berem. Koliko pozitivne energije dajeta bralcem pozitivk. To je eno samo energetsko polje sonca in rdečih vrtnic. Koliko simbolike je v cvetju. Vrnica izvira iz Perzije, po domače ji pravijo pri nas, kjer sem jaz rojena, gartorž. V Novi Gorici je vrtnica simbol mesta Nove Gorice. Če pogledamo zgodovino vrtnic, lahko ugotovimo, da so že stari Perzijci obdajali mesta z nasadi vrtnic. Tudi v starem Rimu se je uveljavila vrtnica, saj so iz njenih cvetov nagradili tiste, ki so se izkazali v vojskovanju. Rimljani so z vrtnicami krasili slavnostne vozove, v slavnostnih povorkah so jih metali na pot zmagovitim vojskovodjem. Vrtnica jim je bila tudi cvet veselja in ljubezni in to je ostala kot favoritka vse do danes.
V krščanstvu so se vrtnice pojavile v številnih prizorih, kjer simbolizira med drugim, zaradi svojih trnjev Kristusa v njegovem trpljenju.
Na Angleškem je vrtnica znak kraljevske hiše, z imenom "roža Tudor". Sestavljena je iz bele vrtnice (hiša York) in rdeče vrtnice (hiša Lancaster) v enoten cvet.
V Bolgarji je narodna roža vrtnica (rosa), bolgarsko ruža. Kot je znano je najbolj značilna kultura tamkajšnjega vrtnarstva oziroma cvetličarstva. V tej deželi gojijo vrtnice na obširnih poljih, obirajo njihove cvetove ter jih predelujejo v znamenito rožnato olje, ki ga izvažajo. Uporabljajo ga za izdelavo parfumov. Bolgarja pri izdelavi rožnega olja zavzema v svetu vodilno mesto. Podobno je tudi v Egiptu zelo znano in priznano rožno olje, ki ga prodajajo na vseh bazarjih.
Vrtnico vedno podarimo v znak ljubezni. Vrtnica je najžlahtnejša roža, je kot dih, kot najnešnejša svila in žamet hkrati. Vrtnica je poljub v jutranji rosi. Koža mladega dekleta je podobna listom cveta vrtnice. V Bolgarji so tista dekleta, ki delajo na rožnatih nasadih izredno lepa, saj se naužijo lepote vrtnic in njihovega vonja ter zato oddajajo vibracije ljubezni.
Vonj vrtnice je najžlahtnejši in najbolj prefinjena vonjava, ki človeka omami in ga spremeni v ljubeče hrepenče bitje. Vdihni vrtnico in imel/a boš občutek, da si srečal/a največjo ljubezen v svojem življenju. Vrtnica je čudež, vrtnica je ljubezen, vrtnica je navdih stvarstva. Ko bi le mogli imeti ljudje navznoter tako lepo srce, kot cvet vrtnice, bi bili božanska bitja. Vrtnica ima trnje, da varuje svojo lepoto.
Lep pozdrav tebi Miran inTebi Stojči od vajine prijateljice
Tatjane
Misel tedna
Prispeval/a: stojči dne sreda, 28. julij 2004 @ 13:30 CEST
lepo si vrtnico opisala še iz drugega zornega kota.
Kar je zanimivo je, če pogledaš vrtnico z vrha, vidiš, da lističi rastejo v spirali iz zunanjega roba proti sredini in nam tako simbolično nakazujejo pot v notranjost njenih žlahtnih vonjav.
Ni zaman William Shakespeare zapisal:
Naši dvomi so izdajalci
"Naši dvomi so izdajalci
in nam povzročijo da izgubimo dobro,
ki bi ga lahko dobili,
a se bojimo poizkusiti."
lp
---
stojči
Misel tedna
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 28. julij 2004 @ 21:39 CEST
položimo naše duše v energetsko polje vrtnice, ki simbolizira ljubezen. Vrtnice bomo metali na pot našim zmagovitim duhovnim prijateljem. Vrtiček z vrtnicami naj bo z ograjo ločen od ostalega sveta. V njem naj raste ena rdeča vrtnica, simbol naše medsebojne prijateljske ljubezni na pozitivkah.
Lep pozdrav
Tatjana
Misel tedna
Prispeval/a: arlena dne sreda, 28. julij 2004 @ 22:12 CEST
mislim da bo vrtnica res dehtela , če jo bomo vsi zalivali z iskrenostjo , razumevanjem , strpnostjo , občutljivostjo in z ljubeznijo drug do drugega in do sebe...
Misel tedna
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 29. julij 2004 @ 07:33 CEST
pozitivke so dehteč vrtiček vrtnic navdihov, ki jih jih vsi mi zalivamo z ljubeznijo in prekipevajočim navdušenjem. Dotikajmo se barv vrtnic z očmi, da bomo v duši občutili njihovo lepoto. Vrtnice nam ponujajo ljubezen in svoj vonj.
Vrtnico zate
Tatjana
Misel tedna
Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 29. julij 2004 @ 15:14 CEST
v Dantejevi Božanski komediji vidimo , kako sedijo pokojni v razporeditvi listov vrtnice. Vsak list je lahko sinonim za dušo , ki je prebujena-odrešena. Vsi skupaj pa tvorijo nebeško vrtnico, polje silne moči. Je pa taka oblikovna zgradba živega telesa možna samo s Kristusovo močjo, ki vse združuje. V taki skupnosti duš-vrtnice je zapoved" ljubite drug drugega" čista resničnost.
Zanimivo je dejstvo, da se je sam Jezus Kristus po svojem posvetnem kraju na Zemlji imenoval Jezus iz Nazareta. Nazaret pomeni " roža". Ta vas je ležala pred pobočjem gore " Karmel", kar pomeni " božji vrt ali vinograd". Jezus je torej človek, ki enako kot roža prebiva v božanskem vrtu.
Vrtnica ,kot to že Tatjana navaja izhaja iz Azije, v Evropo pa so jo prinesli iz Orienta križarji. V najenostavnejši obliki ima pet cvetnih listov Podobno temu je cvet iz petih čašnih listov, listi pa so spiralno razporejeni okoli stebla, šesti leži zopet nad prvim itd. Cvet je postavljen v peterokotnik. Čašni listi označujejo pentagram.V vrtnici, ki se sestoji iz cveta in stebla s trni, najdemo princip nasprotja-dvojnosti. Po eni strani je dišeč barvit cvet, po drugi pa ostre trne, ki ranijo. Ljudje pravijo:" Ni vrtnice brez trnov."
lep pozdrav od Mirana.
Misel tedna
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 29. julij 2004 @ 18:55 CEST
zelo lepo si opisal lepoto, pomen in simboliko vrtnice.
Rožo sem v času vojne v Jugoslaviji opisala tudi v drugačni simboliki,
kajti tudi rože kot ljudje imajo svojo bolečino:
KOMU CVETEJO ROŽE ČRNINO?
Vse stvari so lahko črne
razen rož -
rož v vonjavah in barvah,
prižganih v želje,
ki hočejo v cvet.
So tudi rože,
ki potihem cvetijo
in gubajo v popku
žalno tančico svileno,
zaziban nemir v pelin,
zaljšave prstene opoj.
V steblu in listih
se cimi bolečina,
sprh rje v izpuščaj.
Škrtajo žuželke
v kali semenja,
v tiho curljanje žeje
skoz lakoto cveta
in premog črnine.
H grenkobi sokov
so prežeti cvetovi
čez rano razboleno,
pod zelenjem gruda
s korenino strupeno.
Rožo od tal dviguje križ
v plapolanje črnih rut ženic.
Vetru sledi cvetenje ječe
med trnjem razpete rože navskriž,
uročene z znamenji upehanih pasti
iz teme oblakov, v obredne dni.
Razpoke v kamenju utirajo gaz,
sonce rože nad ledeni plaz,
uglaslo v ostrini zenic,
brezbrižno v dotiku ploskve steklene.
Na steblu prižgani pepel.
Slika rož ob polju bledi,
iz cvetenja iztekla je kri
skoz trpljenje žive snovi
kraj zaprašene poti -
grenkoba v mrak omedli,
srčika skoz zmrzal sledi,
opešana v soku stvari.
Ta pesem govori o trpljenju ljudi, rože in vse narave, kadar se človek razbesni
in povzroča trpljenje. Kako lepo je govoriti o lepoti rože - vrtnice, o njenem svilenem dihu in ljubezni med ljudmi.
Ob vsem tem pa moramo pomisliti tudi na trpljenje vse narave in ljudi v njej, ki trpijo.
Lep pozdrav tebi od
Tatjane