Igor Kononenko

Hafiz, Mohammed Shams od-Din (1325?-1389?)
Perzijski pesnik, sufi

Rodil se je v revni družini v Sherazu (danes Iran). Bil je nadarjen in imel izreden spomin. Zaradi očetove smrti je moral zgodaj zapustiti redno šolo in delati, vendar je nadaljeval šolanje ob delu. Učil se je med drugim tudi pravo, matematiko in astronomijo. Kot učitelj Korana si je pridobil spoštljiv naziv Hafiz, ki pomeni »tisti, ki zna na pamet Koran«. Naslednjih deset let je študiral velike pesnike ter velike duhovne mojstre. Nekega dne se je zaljubil in se je odločil ostati buden 40 dni, kar bi mu po legendi prineslo pesniški dar, nesmrtnost in izpolnitev srčnih želja. Po 40 dneh se mu je prikazal Arhangel Gabrijel, ki se mu je zdel še lepši od dekleta, v katerega se je zaljubil, da je na vprašanje, kaj si želi, odgovoril, da želi Boga. Od takrat je v dekletu vidil odsev Boga. Postal je član mističnega reda Sufijev ter občasno dvorski pesnik. Njegov duhovni učitelj je pred učenci bral Hafizove pesmi in jih razlagal. Hafizova slava je s tem rasla in sčasoma je bil znan v celi Perziji.

Po 40 letih sodelovanja z duhovnim učiteljem je v ponovnem 40 dnevnem ritualu kroga dosegel razsvetljenje. V preostalih osmih letih življenja je pisal o enosti z Bogom, o skušnjavah sveta, o obdobjih na Poti do Boga in dajal nasvete, kako obiti pasti na Poti. Postal je duhovni učitelj znan po celi Perziji, hkrati pa je imel zaradi tega tudi veliko sovražnikov. Njegove pesmi izražajo njegovo predanost kot Sufi, da se združi z božanskim. Hkrati kritizira in se norčuje iz muslimanskih religijskih vodij. Njegovo delo, združeno pod naslovom Divan, vsebuje preko 500 pesmi, ki so bile prevedene leta 1891. Uporabljal je preprost in muzikaličen jezik, brez umetelnih virtuoznosti, s preprostimi podobami in pregovornimi izrazi.

Piše: Miran Zupančič,
duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec

Ob opazovanju veneče narave ali pa ob nenadnem pogledu na zguban obraz se lahko vprašamo, kakšna nenavadna modrost povzroča ponavljajoče se razcvetenje preminevanja zemeljskih bitij. Zakaj na svetu lepota prihaja in odhaja, cveti in odcveti v ritmu neskončnega ponavljanja?
Zakaj obstaja obraba, gnitje in razpadanje?
Kaj je pravzaprav globok smisel vsega tega?
Kateri vpliv se materializira in se čez nekaj časa dematerializira? Ali deluje za minljivim večno, za temo svetloba?
Delujeta tu dve sili?
Delovanje moči Gibanja, ki ga z našimi čutili zaznavamo kot neprekinjeno igro spreminjanja od rojstva do rasti in smrti in istočasno skrita, večna sila, ki je ne moremo zaznati ne z našimi čutili ne z razumom, ki pa v nas čaka na to, da jo enkrat prepoznamo v svoji notranjosti in jo oživimo. Ali vpliv moči,ki povzroča nastajanje spreminjajoče se igre pojavnih oblik tako močno vpliva na naše čute in na naš razum, da nam s tem preprečuje zaznati Večno in edino Silo?
To so vprašanja, ki se tičejo tudi jedra religije, še posebno Krščanstva.

To kar z našimi čutili zaznavamo kot neskončno igro menjavanja nasprotujočih si sil, sloni na principu sile, ki ni v harmoniji z Večno Bitjo, sicer v sebi ne bi nosila sledov obrabe, gnitja in razpadanja. Nesporno je, da stoji za tem silen ustvarjalni vpliv - Gibanje, ki povzroča nastanek pojavov, ki so lepi in grdi, svetli in temni, moški in ženske, ki potem izginejo kot pena na morskih valovih. Svet čutil obvladuje nas in naravo, vse brez izjeme, vse do naše krvi in do poslednje celice našega bitja.Ljudje nosimo ta pečat na sebi: "Jaz sem, ki sem. Jaz hočem, Jaz moram."

Učenec se je nekoč pritoževal učitelju:

»Pripoveduješ nam zgodbe, nikoli pa nam ne razložiš njihovega pomena.«

Učitelj je rekel:

»Kako bi ti bilo všeč, če bi ti kdo ponudil sadje, pa bi ga prežvečil, preden bi ti ga dal?«

-----------------------

Nihče ne more namesto tebe najti TVOJEGA smisla. Niti učitelj ne.

Anthony de Mello
Ptičja pesem

Dragi prijatelji, zagotovo opažate silne spremembe v naši družbi, ki vse bolj odpravljajo pregrade in težijo k medsebojnem združevanju in povezovanju. To je zelo dober znak, ki priča o prihodu dobe brezmejnega obilja in blagostanja.

Smo priča materialnega izobilja, ki posameznika vabi na vsakem koraku in mu ponuja raznovrstne predmete, zabave in užitke. Mobilni telefon, računalnik, televizija, avtomobil, življenski partner in stanovanje so simbol vse večje svobode v komuniciranju, ustvarjanju in čutnem zadovoljevanju, hkrati pa nudijo dovolj veliko mero zaščite in občutka varnosti.

Materialna blaginja, ki zadovoljuje vsem potrebam in nagonom telesa ter uma, je pričela izpostavljati do sedaj manj pomembne tegobe tega sveta. Ker je občutek dolžine časa relativen, saj med doživljanjem trpinčenja čas mineva počasi, med uživanjem pa mine kot bi mignil, postaja globji smisel življenja iz dneva v dan pomembnejše vprašanje.

Ko je uživanja konec, nastopi dolgočasje in želja po nadaljnem in še intenzivnejšem uživanju. Ker pa je telesno uživanje materialno pogojeno, naš družbeni sistem pa je zgrajen na prilaščanju materije, je uživanje postalo boj za prevlado nad materialnimi bogastvi tega sveta.

Hindujski Indijci so ustvarili prelepo prispodobo, s katero opisujejo odnos med Bogom in njegovim stvarstvom. Pravijo, da Bog 'pleše' svoje stvarstvo: On je plesalec, stvarstvo je ples. Ples ni isto kot plesalec, a brez njega ne more obstajati. Če bi se ti zahotelo, plesa ne moreš vzeti domov, lepo spravljenega v škatli. V trenutku, ko se plesalec ustavi, tudi plesa ni več.

Človek v svojem iskanju Boga preveč razmišlja, mozga in govori. Celo, ko gleda ta ples, ki mu pravimo stvarstvo, ves čas nekaj premišljuje, govori (sebi in drugim), mozga, analizira, filozofira. Besede, besede, besede. Hrup, hrup, hrup.

Molči in glej ples. Samo glej: zvezdo, cvetlico, veneč list, ptico, kamen…, katerikoli del plesa. Glej. Poslušaj. Poduhaj. Dotakni se. Poskusi. In lahko upaš, da ne bo dolgo, ko boš zagledal Njega – Plesalca!

Ko me on, ki je gluh,
čuje bolj kot cel svet.

Ko mi on, ki je slep,
pokaže in reče,
glej, tak je ta svet.

Takrat, jaz Jaka
vprašam se spet.

Dragi Sin IN hči tvoj klic se je povzdignil do mene, in iz
Ljubezni do Tebe, ki sem te naredil po Sebi, sem ti
nasproti poslal rešitev.

Moja Hiša se imenuje Mir, zgrajena pa je iz Razumevanja,
Sočutja, Predanosti, Ljubezni in Odpuščanja. Vanjo ne
moreš vstopiti, dokler ne postaneš eno z vsem, iz česar je.

Na poti do nje boš naletel na skušnjave Telesa, Znanja,
Ugodja in Slave, ki te bodo vabile stran od mene, in te
odeta v moja oblačila, vabila, da zgradiš svojo hišo.

Moja Hiša se ne blešči in ni zavita v minljiv sijaj,
saj je večna in te bo čakala tako dolgo, dokler ne boš
pripravljen pred njo položiti vse, kar ti je drago.

Vse kar vidiš, so moji Sinovi in tvoji Bratje. Odeti so v
različne barve in oblike, iz njihovih ust odmeva lažen
krik Vojne, s srcem pa vsi kličejo po Miru.

Vedi, da lahko vstopiš k Meni le, če s seboj povabiš
vse svoje Brate. Prav Vsi morate postati Temelj moje Hiše,
da boste v njej lahko pili Sveti nektar nesmrnosti.

Tvoj dolg do Brata ti je odpuščen takrat, ko ti ga odpusti
tvoj Brat sam. Dokler ne postaneš Temelj moje Hiše, bodi
ponižen do vseh Bratov in se imenuj Odpuščanje.

Ko boš svojim Bratom dal vse, za kar te prosijo, boš
dobil vse, kar potrebuješ, da prideš k Meni, in postaneš
Resnična pot Svete milosti in Dokončne odrešitve.

BOG

Skleni mir,

s svojim srcem in svojo dušo,

skleni mir med svojo desno

in levo možgansko polovico,

skleni mir s svojim dihom,

vdihni vesolje in dihaj zemljo,

s sabo zaznamuj to Vodnarjevo dobo.

Dihaj to zlato dobo resnice,

ki nam bo trajala tisoč let,

kajti brez te božanske resnice,

ne boš več mogel živet,

brez nje ti ne bo zavladal tvoj mir.

Razbremeni se odvečnih bremen,

naj te ljubezen ponese v tvoj notranji let.


stojči Stojan Svet

KNJIGA MODROSTI
(poslal Iztok Stepančič)

z OM mailing liste Igorja Kononenka

I. ZAKON RAVNOTEŽJA

Kako najti srednjo pot

Če je težnost lepilo,
ki drži vesolje skupaj,
je ravnotežje ključ,
ki odklepa njegove skrivnosti.
Ravnotežje se nanaša
na naše telo, um in čustva,
na vse ravni našega bitja.
Opominja nas, da z vsem, kar počnemo,
lahko pretiravamo -
stvari se lahko posvetimo preveč ali premalo.
Če nihalo našega življenja ali navad
zaniha predaleč v eno smer,
ga bo potem neizogibno odneslo v drugo. Vdih in izdih sta prvotna ritma življenja.
Z vdihom najdeš navdih, z izdihom najdeš olajšanje.

Bodi skromen, kajti ustvarjen si iz zemlje.
Bodi plemenit, kajti ustvarjen si iz zvezd.

(Srbski pregovor)

Mir se začne z dihom, z mislijo, z izbiro.
Začne se v hipu, ko se odločiš opustiti svoj strah, opustiti sovraštvo.
Sovraštvo ne vodi v mir, celo sovraštvo tistih ne, ki ustvarjajo vojne.
SOVRAŠTVO HRANI TISTE, KI USTVARJAJO VOJNE.
Mir se začne takrat, ko se odločiš nehati z bojevanjem.
NE MOREŠ SE BORITI ZA MIR. Borba za mir ni miroljubna.
Mir se začne, ko se odločiš objeti sovražnika.
MIR NIMA SOVRAŽNIKOV.
Mir se začne, ko se nasmehneš, ko pomagaš, ko poslušaš,
ko dihaš... dihaš... dihaš...
Ko dihaš počasi in zavestno (4. sekunde vdihneš, 4. sekunde izdihneš)
Umiriš stresno presnovo svojega telesa, se pričenjaš umirjati, ustvariš svoj mir.

PREDSTAVLJAJ SI SLEHERNEGA NA TEJ ZEMLJI KAKO TAKO DIHA.
SE UMIRJA, USTVARJA MIR.
Mir se začne ta trenutek, ta hip,
Mir se začne s teboj...

Dihaj v miru in deli to sporočilo s prijatelji.

Marc Rosenbush

Nekoč je prišel v mesto prerok, da bi spreobrnil tamkajšnje prebivalce. Sprva so ljudje poslušali njegove pridige, postopoma pa so začeli odpadati, tako da nazadnje ni bilo več žive duše, ki bi še poslušala preroka, ko je govoril.

Nekega dne je prišel mimo popotnik in rekel preroku:

»Zakaj še vedno pridigaš? Ali ne vidiš, da je tvoje poslanstvo brezupno?«

Prerok mu je odvrnil:

»V začetku sem upal, da jih bom spremenil. Zdaj pa vpijem le zato, da jim preprečim, da bi oni spremenili mene.«

Anthony de Mello
Ptičja pesem

Tvoja modrost je

tvoje prepoznanje

tvoje absolutnosti

v tvojem prehodnem.

stojči Stojan Svet

iz knjige Boža Rustja

GRADITI ZA PRIHODNOST

Živel je bogat človek, ki je rad delal dobro. Nekega dne je opazil, v kakšni revščini živi ubog tesar. Bogataš ga je poklical k sebi in mu zaupal gradnjo imenitne hiše. Rekel mu je, naj uporablja najboljše gradivo in povabi k delu najboljše mojstre. Sam odhaja na potovanje in upa, da bo hiša končana, ko se vrne.


Tesar je skoparil pri gradivu, delo zaupal nemarnim delavcem, ki jih je slabo plačeval, njihove napake pa je prekrival z oblogami in barvami.

Ko se je bogati mož vrnil, mu je tesar prinesel ključ od nove hiše. Bogataš pa mu je ključe vrnil in dejal:

»To hišo sem dal zgraditi zate. Poklanjam jo tebi in tvoji družini.«

V prihodnjih letih je tesar močno obžaloval, ker je goljufal samega sebe.

»Ko bi bil vedel,« si je govoril,«da hišo gradim zase!«

Igor Kononenko

Alan Watts (1915-1973)
Teolog, mistični filozof in duhovni učitelj

Rodil se je v Angliji. Zgodaj se je začel zanimati za duhovne vede. Zelo so ga pritegnile vzhodne duhovne tradicije. Že pri dvajsetih letih je napisal prvo knjigo »Duh Zena«. Po poroki se je leta 1938 preselil v ZDA. Magistriral je iz teologije in nekaj časa deloval kot duhovnik anglikanske cerkve. Napisal je več kot 25 knjig, veliko je potoval in predaval ter bil aktivno prisoten v javnosti preko medijev. Primerjal je krščanstvo z vzhodnjaškimi tradicijami hinduizma, budizma, taoizma in zena. Zaslovel je kot eden vodilnih zahodnih razlagalcev vzhodnjaške filozofije. Bil je sodelavec več univerz, dekan Ameriške akademije za azijske študije v San Franciscu ter svetovalec za psihiatrične inštitucije in bolnice.

Poglavitno sporočilo Alana Wattsa je, da je »jaz«, »sebstvo«, »ego«, »osebnost« iluzija, ki je tudi glavni vzrok za notranji nemir, strah, napetost in sploh vse težave našega življenja. Ne čutimo se povezani s celim vesoljem in se omejimo s kožo našega telesa, ker smo v našem umu ustvarili abstraktno idejo o sebi. Ko se začnemo posvečati iskanju samega sebe, se iskreno sprašujemo »kdo sem jaz?«, začnemo podirati zidove ega, plast za plastjo, dokler na koncu ne pridemo do niča, praznine. Takrat se zavemo, da smo neločljivo povezani z vsem kar obstaja, smo hkrati telo in zemlja, na kateri telo stoji, hkrati pljuča in zrak, ki ga dihamo, hkrati koža in sončna svetloba, ki sije na nas, hkrati množica celic našega telesa kot tudi množica ozvezdij in galaksij v vesolju. Ko se ego razblini, je individualnost nepotrebna, kot postanejo smešna in nepotrebna preštevilna vprašanja, ki si jih postavlja razum, osebnost (»persona« = maska) odpade in zaživimo v sedanjem trenutku v popolni harmoniji z vsem vesoljem.

Vsaka želja;
je bila,
je še,
in še vedno bo;
IZPOLNJENA.
Vsaka želja.



Bolj ko smo zbližani s to željo,
prej bo izpolnjena.

V vsaki želji biva seme. V tem semenu
so zapisani zakoni izpolnitve.
Ti vibrirajo določeno frekvenco. Slej ko prej,
bodo te frekvence zajele tisti segment bitja,
v katerem bo želja izpolnjena. Zato;
pazi se, kaj si želiš.

Obstaja želja vseh želja.

Če se že sprašuješ, katera želja je ta,
naj ti povem le, da je izpolnitev že napol
tvoja.

Vse se mora zgoditi tako, kot se mora.
Drugače se ne more.

Sreča je naša mati,
nesreča naša vzgojiteljica.
(Montesquieu)

Kakšna je tvoja vizija za danes,
za jutri,
za mesec,
za leto,
za pet, ali deset let?

Vizija za celo življenje?

In končno tvoja vizija za takrat,
ko boš obnemogel
in odvisen od tuje pomoči?

Kakšna je tvoja vizija za tvojo smrt,
za tvoj prehod na oni svet?
Kaj bi rad dosegel čez pet, ali deset let?

Vse je stvar tvoje volje

in tvoje samodiscipline,

če hočeš res seči,

v svoje žlahtne globine.

Brez tvoje ljubezni,

do te notranje globine,

pa se tvoje srce,

ne more odpreti.


stojči Stojan Svet