draga Arelena,
naj dokončam Tatjanino briljantno Genezo: in sedmi dan še ni dokončan, Bog ali Ljubezen je Beseda.

Beseda je torej začetek. V njej je bilo življenje in življenje je luč ljudi. In luč je svetila v temi, a tema je ni doumela.

Tu ne gre za nekaj, kar je minilo, ampak prav nasprotno. Jenezov evangelij jasno pove, da luč sveti, vendra je tema ne sprejema in ne razume. Luč pa vseeno še dalje sveti, saj ustvarjalna Beseda luči in življenja še ni izpolnila svoje naloge. Preden človek začne sodelovati z Krustusovo silo in njegovo hierarhijo v dobro svojih sobitij in lahko resnično postane kanal za Ljubezen, ki je Bog, mora popolnoma izgubiti sposobnost prizadeti druge in jim škoditi. Dokler pa v njem ni prostora za ljubezen ( ne mislim na tebe ), dokler se ne odpre srce, ne more sprejeti Božanskega glasu in Beseda ne more govoriti iz njega. To pa pomeni, da molče hodimo skozi življenje. Kdor zares razume in sprejema, da so njegove v besedah izražene misli stvaritve, bo zato verjetno bolj previden v njihovem izražanju.

Kdor izgovori misel, ki ima za temelj resnico, s tem prav tako ustvari podobo, ki lahko drugega prebudi, razsvetli in mu da nove vpoglede. In zato je potrebno, da se v nas vzpostavi čisti, tihi hram, kar nam bo omogočilo, da bomo Besedo spet sprejeli in širili. Da bi lahko to dosegli, se moramo obrniti k Luči in se odvrniti od vsega, kar jo zastira. S pomočjo izkušenj, ki jih bomo dobili na tej podlagi, nam bo jasno, kaj moramo opustiti in kaj narediti, da bomo postali takšen človek. Podati se moramo v svojo notranjo samoto, da se bomo srečali s svojim pravim bistvom. Z njim, ki drži v svoji desnici sedem zvezd. Tako pride do združitve, pri kateri bo naša nepopolna osebnost predala vodstvo našemu pravemu bistvu!

Z to združitvijo ali zlitjem nastanejo v preoblikovalnem se bitju ( močkem kot ženski ) višje vibracije. Takrat se sliši čisti zvok. To bo rezultat čistih misli in odkritih, ljubečih odnosov, ki bodo posledica vpogleda in razumevanja. Čiste misli nastajajo iz spoznanja najglobljega bistva in iz opuščanja nepomembnega v našem življenju. Preostane nam le tisto, kar je živo in kar živi in ničesar ne bo več zunaj nas samih, ampak bo vse, kar je pomembno, v nas samih. Pogoj za to, da bomo izgovorjeno Besedo, ki je Bog tudi zares lahko doumeli in realizirali, je popolna obrnitev k Življenju-k Luči.

Tu govoriva o zelo pomembnih kozmičnih silah katere moramo sprejeti. Rešitev ki je obljubljena od vseh velikih po Duhu, se lahko po nas ponovno dokaže. In iz tega razloga se moramo koncentrirati na besede stare prečudovite pesmi:
"Kako naj te sprejmem?
In kako te bom srečal?
Ti, celotnega sveta hrepenenje,
Ti, biser moje duše."

139. Psalm:
Bog je povsod, vse vidi in vse ve.

"Gospod, preiskuješ me in me poznaš;
ti veš, če sedim ali vstanem;
ti prodreš v moje misli od daleč;
ko hodim in ko ležim, ti vidiš
in na vsa moja pota paziš.
Ko besede še ni na mojem jeziku,
glej, Gospod, ti že vse veš;
zadaj in spredaj me obdajaš
in svojo roko name polagaš.
Prečudovita mi je ta vednost,
previsoka:je ne razumem.

Kam grem pred tvojim duhom
in kam naj bežim pred tvojim obličjem?
Če bi se povzpel v nebesa, si ondi;
če bi legel v podzemlje, si tam.
Če bi vzel peruti zore,
če bi prebival na koncu morja;
tudi tja bi me vodila tvoja roka
in me držala tvoja desnica.

Če bi rekel:" Vsaj tema me bo pokrila
in noč me bo obdala namesto luči."
Toda tema ti ne bo temna
in noč bo svetila kakor dan;
temina ti je kakor luč.

Ti si namreč moje ledvice naredil,
me stkal v telesu moje matere;
hvalim te, ker sem tako čudovito narejen,
ker so čudovita tvoja dela.
Mojo dušo poznaš popolnoma,
ni ti bilo skrito moje bistvo,
ko sem bil oblikovan na skrivnem,
ko sem bil tkan v globočinah
zemlje.

Moj zarodek so videle tvoje oči,
in v tvoji knjigi so vsi zapisani;
dnevi so določeni, preden je bil eden izmed njih.

Kako težke pa so mi tvoje misli,
o Bog,
kako ogromna njih vsota!

Če bi štel, jih je več kot peska;
če bi prišel do konca, sem še
pri tebi.

Preišči me, o Bog spoznaj moje
srce,
preizkusi me, spoznaj moje misli!
In glej, da po slabi poti ne hodim;
in vodi me po poti večnosti.

Sv. Janez.
Zaupajte v Boga

" In potem bomo spoznali, da smo iz resnice,
in pred njim bomo pomirili svoje srce. Čeprav bi
nas naše srce obsojalo, je vendar Bog večji od
našega srca in ve vse. Preljubi, če nas pa NAŠE srce
ne obsoja, se lahko zanesemo na Boga in dobimo
od njega vse, za kar ga prosimo, ker se držimo njhegovih
zapovedi in delamo, kar mu je všeč.

Zapoveduje pa nam, naj verujemo v njegovega Sina Jezusa Kristusa in naj drug drugega ljubimo, kakor nam je ukazal. Kdor se drži njegovih zapovedi, živi v Bogu in Bog živi v njem. Da živi v nas, pa spoznamo po Duhu, ki nam ga je dal.

Božjega duha pa spoznate po tem: vsak duh, ki prizna, da je Jezus Kristus prišel v telesu, je od Boga; noben duh, ki Jezusa ne priznava, pa ni od Boga. To je duh antikrista, o katerem ste slišali, da pride( l. 1998 ).

lep pozdrav tebi draga prijateljica od tvojega prijatelja Mirana.

[ Odgovori na to | # ]