Igor Kononenko

Helena Petrovna Blavatsky (1831-1891)
Parapsihološki medij in ustanoviteljica teozofskega društva

Rodila se je kot Helena Petrovna Hahn v gosposki Ruski družini. Oče je bil ves čas odsoten, mama pa jo je zapostavljala. Že od zgodnjega otroštva so jo imeli za čudaško in nevrotično. Zgodaj se je zanimala za okultno, šamanstvo in magijo. Bila je trmasta, vročekrvna in se ni ozirala na družbene norme. Priimek Blavatsky je dobila s poroko pri sedemnajstih letih s 40 let starim generalom Nicephorejem Blavatskyem. Po treh mesecih je zapustila moža. Deset let je potovala po svetu, dve leti je preživela v Tibetu. Ko se je vrnila, je mnogim demonstrirala paranormalne sposobnosti. Poleg mesečnih obiskov pri možu Blavatskem, je imela razmerje še z dvema moškima. Leta 1862 je rodila sina Yurija. Yuri je bil pohabljen, Helena pa ga je ljubila in skrbela zanj, dokler ni umrl, ko je bil star 5 let. Po več letih različnih poslov in bolj ali manj rednih seans je leta 1873 emigrirala v ZDA, kjer je čez nekaj časa zaslovela s svojimi paronormalnimi sposobnostmi. Leta 1875 je ustanovila skupaj z Henry Seel Olcott-om teozofsko društvo z namenom preučevati okultne pojave pri spiritualnih seansah in širiti ezoterično znanje. Leta 1877 je izšla njena prva knjiga »Isis unveiled« (Odstrta Isis), ki je imela večji uspeh od samega društva. Leta 1878 je kot prva Rusinja dobila ameriško državljanstvo. Teozofsko društvo so večkrat napadali in Heleno obtoževali prevar. Skoraj 100 let po njeni smrti, leta 1986 se je Psychical Research Society uradno opravičilo zaradi blatenja in ignorance pozitivnih prispevkov Helene Petrovne Blavatsky. Leta 1885 se je zaradi nenehnih blatenj preselila v Evropo. Leta 1988 je izšlo njeno delo »Secret Doctrine« (Tajni nauk), naslednje leto pa še The Key to Theosophy (Ključ k teozofiji) in The Voice of the Silence (Glas tišine). Tri leta kasneje je hudo bolna in nepokretna umrla na svojem domu.

Teozofsko društvo je bilo ustanovljeno kot svetovno, nedogmatsko in nesektaško gibanje, ki se ukvarja z eklektičnim pristopom (od vsakega učenja pobere najboljše in išče rdečo nit v vseh učenjih) k religiji/filozofiji in katerega cilji so, da osnuje jedro univerzalnega bratstva brez razlik glede na raso, spol, socialni položaj in barvo kože; da spodbuja primerjalni študij verstev, filozofij in znanosti; da preučuje nepojasnjene zakone narave in skrite sile v človeku. Teozofsko društvo je pomembno zaradi velikega vpliva, ki ga je imelo na razvoj duhovnih gibanj v 20. stoletju. Močno je vplivalo na nastanek antropozofskega gibanja, ki ga je leta 1912 osnoval Rudolf Steiner, na ustanovitev Krščanske duhovne šole Zlatega rožnega križa (leta 1924) ter na ustanovitev filozofskega in duhovnega društva Nova Akropola (leta 1959).

Teozofija pomeni »božanska modrost« in je religijski - filozofski - kozmični - etični sistem. Teozof je iskren iskalec resnice, ki seveda ni nujno član teozofskega društva, kot tudi vsak član teozofskega društva ni nujno pravi teozof. Ne obstaja noben plodnejši vir sovraštva in sporov, kot so verske razlike. Ko bo človek spoznal, da nobena stran ne pozna vse resnice, ampak da se med seboj dopolnjujejo, da je popolno resnico mogoče najti le v povezavi različnih pogledov vseh, potem ko so odstranili vse, kar je bilo v njih odvečnega, tedaj bo mogoče osnovati pravo bratstvo v veri. Delati moramo pravično zaradi pravičnosti same, ne zaradi koristi, ki bi jo od tega imeli. Poskušati doseči politične reforme preden bi reformirali človeško naravo, bi bilo kot vlivati novo vino v stare sode. Prava molitev je molitev volje, ki postane aktivna ali ustvarjalna sila, ki doseže rezultate, ki si jih želimo. Toda gorje okultistom in teozofom, ki oddajajo močne valove volje za doseganje sebičnih ali nesvetih namenov! Deluj individualno, ne kolektivno. Nikoli ne polagaj hrane v usta lačnih s tujo roko.

Helena P. Blavatsky se je učila od budističnih menihov v Tibetu. Pridobljene modrosti je opisala v knjigi »Glas tišine«. Tekst izvira od visoko iniciranih učiteljev in je namenjen vsem duhovnim učencem. Glas tišine je notranji glas, ki ga lahko slišiš, ko nastopi tišina – ko umiriš svoj um. Duhovna pot poteka v treh etapah: neznanje, učenje, modrost. Odkrivanje zakonitosti narave (današnja znanost) je potrebno, vendar to znanje ni bistveno. Na svoji poti sodeluj s karmo in se bori samo s seboj. Ko dosežeš združitev (blaženost, popolnost, razsvetljenje), si gospodar samega sebe, iz učenca postaneš učitelj. Kljub združitvi ohraniš individualnost in lahko izbereš, ali se boš vrnil in pomagal ostalim (učencem). Nič ni boljšega za celo človeštvo, kot to, da se učenec, ki je postal učitelj, vrne nazaj k ljudem.

CITATI:

»Vsaka religija je le delček božje resnice.«

»Hvaležnost bolj koristi tistemu, ki jo daje, kot tistemu, ki jo prejme.«

»Nikoli ne postanite odmev česarkoli, kar ste slišali slabega o drugem, nikoli ne gojite maščevanja proti tistim, ki so vas prizadeli.«

»Učitelji nas lahko samo poučijo o poti, ki so jo prehodili pred nami, ne morejo pa namesto nas hoditi po njej.«

»Vse razprave niti niso primerne za prevajanje in izid, ker take vzvišene etike današnji svet, usmerjen k sebičnosti in preveč navezan na čutne predmete, ni pripravljen sprejeti. Tovrstne nasvete bo lahko na primeren način dojel človek, ki zelo resno stremi k samospoznanju.«

»Razum je velik uničevalec resničnosti. Naj učenec uniči uničevalca.«

»Odpovej se življenju v tej fizični osebnosti, če želiš živeti v duhu.«

»Bori se s svojimi nečistimi mislimi, preden te nadvladajo. Z njimi ravnaj tako, kakor bi one ravnale s teboj.«

»Bistvo materije in Bistvo duha se nikoli ne moreta srečati. Ni prostora za oba in eden od njiju mora izginiti.«

»Ne moreš potovati po Poti, preden sam ne postaneš Pot.«

»Vsaki človeški solzi pusti, da ti še vroča pade na srce in tam ostane. Ne obriši je, dokler ne izgine bolečina, ki jo je ustvarila.«

»Lestve, po katerih se preizkušani vzpenja, so zgrajene iz bolečine in trpljenja; utiša jih lahko samo glas vrline.«

»Pred teboj je dolga in težka pot, o učenec. En sam pomislek na preteklost, ki si jo pustil za sabo, te bo povlekel v globino in znova boš moral začeti vzpon.«

»Svetloba, ki osvetljuje, sije iz tebe, o, ti, ki si bil učenec, a zdaj si Učitelj.«

»Žalostno je, da imajo vsi ljudje žarek Velike Duše in so eno z njo, a jo kljub temu tako slabo uporabljajo.«

»Predvsem se nauči razlikovati med naukom glave in modrostjo duše, med doktrino očesa in doktrino srca.«

»Pohvala vodi v samoprevaro... Tvoj Jaz je v resnici brez telesa in ga ne prizadenejo niti pohvale niti graja.«

»Čaščenje samega sebe je podobno visokemu stolpu, na katerega se je povzpel domišljav bedak. Tam sedi v svoji ošabni samoti in nihče ga ne vidi, razen sam sebe.«

»Ne verjemi, da če sediš v mračnem gozdu, v ponosni osami od ljudi, da če živiš od rastlin in korenin in gasiš žejo s snegom z veličastnega gorstva - ne verjemi, da te bo vse to pripeljalo do končne odrešitve.«

»Samospoznanje je otrok del, storjenih z ljubeznijo.«

»'Živo' je nesmrtni višji Ego, 'mrtvo' je nižji osebni ego.«

»Angelskega vida in sluha se ne da pridobiti v enem kratkem življenju.«

»Velik je ubijalec poželenja. Še večji je tisti, v katerem je božanski Jaz ubil tudi samo védenje o obstoju poželenja.«

»Sladki so plodovi počitka in osvoboditve zaradi samega sebe, a še slajši so plodovi dolgega grenkega služenja.«

»V Večnem ni sprememb.«

»Občutiti moraš, da si Sama Misel, a kljub temu moraš iz svoje duše odvreči vse misli.«

Učitelji modrosti 13

Učitelji modrosti 11