| 
 Ko se odločimo, saj odločitev je prvi pogoj za vsako akcijo, da bomo naredili vse za srečno in zdravo življenje, izbiramo med različnimi možnostmi, ki so nam na razpolago in se informiramo o različnih tehnikah, preko katerih bomo dosegli svoj namen. Preko različnih avtorjev in zbranih zapiskov bom navedla nekaj prednosti meditacije, za katere mislim tudi sama, da prispevajo k redni vadbi:
- spodbuja imunski sistem, s tem pa povečuje odpornost proti raznim boleznim
- spodbuja delovanje možganov tako, da se v primerih, ko smo včasih doživeli stres, odločamo drugače (sprejmemo neizbežno situacijo)
- zavedanje trenutka v katerem živimo nam po rednem meditiranju pride v vsakodnevno trajno navado
- ko imamo nadzor nad umom, lahko dosežemo tudi nadzor nad bolečinami in preprečujemo razne bolezni
- omogoča psihično ravnotežje in odpravlja depresije, hiperaktivnost ter pomanjkanje koncentracije
- nadomesti spanje (pol ure meditacije nadomesti dve uri spanja)
Za molitev in meditacijo si izberemo najprej vrsto sprostitve in vrsto poglabljanja v sebe. Ker je na razpolago veliko načinov, si izberemo tistega, ki nam najbolj pristoji in kateri nam bo najbolj pomagal doseči to, kar želimo. Dobro je, da nekaj časa ne spreminjamo načina sproščanja in tehnike, za katero smo se odločili. Če je le mogoče izvajamo poglabljanje v sebe vedno v istem času in na istem mestu, da nas že čas in prostor asociirata na notranji mir. Če meditiramo zjutraj je dobro v mislih nekajkrat ponoviti in čutiti hvaležnost in predanost Bogu. (Vse kar se zgodi je prav, saj me ti vodiš in veš kaj je zame prav, bolj kot jaz sama.) Če si zjutraj to vtisnemo v srce, nas bo ves dan spremljal mir in harmonija.
Z redno meditacijo ohranimo srečo tudi v težkih situacijah, saj božanska energija, ki se pretaka v času meditacije uravnava naše mišljenje in čustva. Na stvari začnemo gledati drugače, sprejmemo zakon minljivosti vseh stvari ter razumemo materialnost stvari, ki so podvržene uničenju in menjanju. "Tisti, ki so se naučili meditirati, lahko obrnejo pozornost na izvir sreče tudi v globoki žalosti. Še vedno bodo čutili bolečine in žalost, ki pa jih ne bodo prizadeli, saj črpajo iz notranje omame, ki omili bolečine in odvrne njihovo pozornost od trpljenja." (Rajinder Singh)
Opisala bom način, ki se mi zdi dokaj univerzalen, lahko pa še kaj sami dodamo ali spremenimo.
Ker je cilj meditacije poglabljanje v sebe in zavestno vzpostavljanje stika z Bogom, se mi zdi dobro, da se najprej moli, kar pa pomeni že del sproščanja. Utišati moramo um in na začetku je to zelo težko. Najlažje je, da ga preusmerimo na molitev, da preprečimo vstop drugim mislim in željam.
Osredotočimo se na tukaj in zdaj, odklopimo um od vseh zunanjih dejavnikov in naredimo vse kar je mogoče, da nas resnično ne bo nihče motil (izklopimo telefone, umaknemo se v mirni del stanovanja in preprečimo, da bi kdo vstopil v prostor ali se želel z nami pogovarjati). Zunanje zvoke se zavedamo, a s poglabljanjem v alfa stanje, nas tudi hrup od daleč ne bo več dolgo motil. Če nas kdo zmoti med meditacijo se ne jezimo, kajti ta oseba je prišla z namenom, da vanjo usmerimo nekoliko miru in ljubezni, ki smo jo dobili med meditacijo. "Med meditacijo se duša v notranjosti poveže iz Boga, Svetlobe in Zvoka in zapusti fizično telo." (Rajinder Singh)
Molitev nam pomaga, da misli usmerimo k Bogu. Lahko ga prosimo, se mu zahvaljujemo ali ga slavimo. Tako za molitev, kot za meditacijo je dobro, da se nanj pripravimo kot na nekaj lepega, da molimo in meditiramo z navdušenjem. Najboljše je, da molimo za odstranitev naših pomanjkljivosti, ki nas ovirajo na duhovni poti. V raznih prošnjah pa moramo paziti za kaj prosimo, saj se lahko zgodi, da se nam želja izpolni, pa vseeno nismo zadovoljni.
 Ko zaključimo molitev, začnemo s sproščanjem uma tako, da se ob odštevanju od 1 - 21 usmerimo na vdih in izdih. Ob vdihu si zamišljamo, kako potuje zlata svetloba, ki pomeni božansko energijo, mir, srečo, ljubezen in zdravje navzgor pod pritiskom od konca hrbtenice do vrha glave, ob izdihu pa se ta svetloba sprosti po celem telesu v zdravilni tuš. Tako si v mislih prečistimo celo telo.
Če se še nismo dovolj sprostili in nam še vedno vdirajo nepovabljene misli in želje, lahko nadaljujemo s sproščanjem s pomočjo barv. Zamislimo si rdečo barvo, ki nam da pogum, moč in energijo, na njej številko 7 in jo kakšno minuto opazujemo. Naslednja barva, ki si jo zamislimo je oranžna barva, katera še povečuje energijo in vitalnost, odstrani pa mnoga nezadovoljstva. Na njej si zamislimo številko 6, in jo glejmo nekaj trenutkov. Nato si zamislimo rumeno barvo, katera uravnava center moči za našo voljo in občutke. Odpravi nam vso trpljenje in bolečine. Na njej si zamislimo številko 5 in jo opazujemo nekaj časa. Potem si zamislimo zeleno barvo, katera krepi naš imunski sistem, na njej pa številko 4 in jo opazujemo nekaj trenutkov oziroma kakšno minuto. Modra barva je povezana z grleno čakro in odpravlja napetosti zaradi katerih nastanejo bolečine v grlu ali vratu. S številko 3 nas že bolj poglobi v sproščeno stanje in jo opazujemo ravno tako nekaj trenutkov. Temno modra barva z odtenki vijolične ali indigo barva pomaga uresničiti našo vizijo, ki je lahko zdravje ali ljubezen ali kar koli drugega kar si sami ustvarimo. Na barvi si predstavljamo številko 2. Zamislimo si še pinki barvo s številko 1 ter jo nekaj časa gledamo.
Če še vedno nismo dovolj sproščeni, se lahko v mislih odpravimo v naravni prostor, katerega ne spreminjamo. Vedno, kadar se sproščamo, si zamislimo isti prostor v naravi, kjer smo že kdaj bili in nam je bil posebno všeč in prijetno. Zamislimo si, kako se uležemo na travo, okoli nas pa vidimo zelena drevesa, ki se mogočno dvigujejo v jasno modro nebo. Nato si predstavljamo, kako se uležemo na mehko travo. Počivamo nekaj trenutkov, slišimo harmonično prepevanje ptic. Počutimo se varno in umirjeno. Čutimo, kako sonce pošilja svoje žarke na nas, kako nas grejejo, zdravijo in nam dajejo božansko energijo. V mislih lahko še nekajkrat ponovim: "Vedno bom vzdrževal(a) zdrav um in zdravo telo."
Še naprej se počutim varno prijetno in toplo. Postajam vedno bolj srečna in zadovoljna. V takem stanju lahko ostanemo poljubno dolgo časa, odvisno od stanja sproščenosti, ki smo ga dosegli. Če smo se pa že prej sprostili do mere, ko nas zunanji vplivi in notranji glasovi ne motijo, lahko izpustimo sproščanje z barvami ali počivanje v naravnem prostoru. Svobodno si lahko prikrojimo dolžino sproščanja in poglabljanja stanja.
Sledi meditacija, ki pa je tudi lahko zelo različna. Opisala bom eno izmed katerih uporabljam sama:
Zamislim si plamen sveče (v resnici imam vedno tudi prižgano svečo), da si ga vstavim v svoje srce. Zamislim si, kako se razvija in se spreminja v belo diamantno svetlobo in čisti vse negativnosti in osvetljuje vsa temačna mesta v srcu. Z vdihavanjem se svetloba širi in odpravi vse negativne spomine in strahove, ki bi lahko preprečilo plamenu, da gori. Zamislim si, da sprejmem ta hip sebe tako, kakršna sem in počivam nekaj časa v tem stanju.
Nato si zamislim božansko svetlobo v predelu tretjega očesa kako osvetljuje vsa temačna mesta mojega uma, kako z vsakim vdihom prihaja več svetlobe v možgane, ob izdihu pa si zamislim, kako izginjajo negativne misli.
Potem si zamislim, kako prenesem svetlobo v moje oči, da bo vse prečiščeno kar bom gledala in videla. Isto si zamislim tudi v ušesih, da bo vse prečiščeno z božjo svetlobo, kar sem že kdaj slišala in kar še bom. Svetlobo si nato prinesem v grlo in nos in si zamislim, kako bo prečiščeno z božjo svetlobo vse, kar bom izgovorila. Nato si predstavljam svetlobo, ki gre skozi moje roke in si zamislim, da bo vse kar se bom dotaknila prečiščeno s to svetlobo. Potem si osvetlim še stopala in si zamislim, da hodim po svetlobi, katera bo odstranila vse negativnosti v prejšnjih in v tem življenju.
Potem si prinesem svetlobo nazaj v svoje srce in si zamislim kako osvetljuje moje najbližje, družino in prijatelje ter jih zdravi, čisti, sprošča in obnavlja. Predstavljam si, da svetloba, ki izhaja iz mojega srca lahko objame vse njih in jim da vsesplošno ljubezen.
Naslednja skupina ljudi, na katere želim poslati žarek ljubezni so tisti s katerimi mi je težko, ki jih ne ljubim ali morda celo sovražim. Zaželim si, da jih objameta svetloba in ljubezen ter božji blagoslov.
Nato se še enkrat ozrem na svetlobo v svojem srcu in si zamislim, kako osvetljuje vsako celico mojega telesa, me sprošča in zdravi vse, kar je oslabljenega. V tem stanju sem nekaj časa, se odpiram tej energiji, da me ona napolni.
To je ena od možnih daljših a zelo učinkovitih možnosti. Lahko pa si jo priredimo, skrajšamo in uživamo v vnašanju božje ljubezni v vsako celico našega telesa, da bomo lahko izdihavali samo ljubezen in polnili našo ljubo Zemljo z njo, saj je močno potrebuje.
Preden zaključim, se po stopnicah spustim v materialni svet z odštevanjem od 12 - 1 in počasi odprem oči, zahvalim za priložnost Bogu, da sem bila lahko v stiku z njim, si podrgnem roki drugo ob drugo in s tem "umijem obraz".
Po potrebi se ogrnem z navideznim plaščem, potegnem kapuco čez glavo in zagrnem z rokami čez oči in ušesa, da me ne bo prizadela nobena zunanja situacija. V mislih si še nekajkrat ponovim: V Kristusu zmorem vse!
 Z meditacijo postanemo bolj ljubeči, iz duše pa izžarevamo milino in prijaznost, nikogar ne želimo več raniti ali mu storiti krivico, manj smo dovzetni za jezo, bolj pa za skromnost, ljubečnost in blagost, ki prihajajo v nas in se vedno bolj spreminjajo v navado.
"Meditacija ni beg ampak sprejemanje življenja v celoti, z namenom, da ga preoblikujemo za najvišjo manifestacijo božanske Resnice tu na Zemlji." (Sri Chinmoy)
"Milost je kot morfij - bolečine ne čutite, čeprav se z njo spopadate." (Jonathan Rook)
"Bog vas ne bo vprašal kje in kdaj ste služili, ampak s kakšnim namenom ste to počeli." (Jonathan Rook)
Kako vemo, da smo pravilno meditirali?
Takrat ko po končani meditaciji čutimo v sebi radost, ljubezen in mir, ko nas ne boli glava in smo umirjeni in srečni. Vendar vseh teh značilnosti ne bomo začutili že kar prvi teden, kasneje ob redni in pravilni vadbi in naravnanosti pa prav gotovo.
Pozdrav vsem in veliko uspeha in navdušenja pri poglabljanju v sebe in iskanju notranje sreče, predvsem začetnikom pa tudi ostalim,
Titanic
Poglabljanje v sebe 1
|
NE ZAMUDITE
Poglabljanje v sebe 2
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 6. oktober 2004 @ 11:49 CEST
čestitam za ta obširni opis, oziroma kar mali učbenik za skupinsko in individualno duhovno delo na sebi. Lepo si se potrudila vse skupaj spraviti v pregledno celoto.
Naj še dodam nekaj o meditaciji in milosti. Meditacija pomeni iti v svojo sredino, odrivati svojo pravo naravo, svoj pravi božanski Jaz, ki je v nas že popolen. Meditacija je naravnanost na Boga; " Kaj želiš Gospod od mene?" je osnovno vprašanjer, ki ga izrečemo na samem začetku poglabljanja in čakanja na odgovor. Vse ostale oblike meditacije: vodene ali sprejemanje svetlobe pa imajo bolj sproščujoči in pomirjajoči karakter, ki je seveda potreben, da se lahko uglasimo na božansko vibracijo, a brez tega vprašanja naslovljenega na Kristusovo silo to še ni popolnoma pravilno usmerjena meditacija.
Glede milosti pa mi je zelo všeč misel velikega mojstra lame Govinde, ki pravi:" Milost je vse tisto, kar nam prihaja, pa čeprav si tega nismo zaslužili. Toda ne moremo jo dobiti, če se ji ne odpremo. Da bi se ji lahko odprli in bi jo bili deležni, se moramo s pomočjo meditacije notranje naravnati na Boga v sprejemljivo stanje. Tako milost vendarle zaslužimo. Vse to je vprašanje notranje usmeritve".
lep pozdrav in napiši še kaj,
Miran.
Poglabljanje v sebe 2
Prispeval/a: stojči dne sreda, 6. oktober 2004 @ 21:00 CEST
Glede meditacij bi pa rekel takole:
Najboljša je tista, ki je najbolj naravna,
katero smo prakticirali, ko smo bili še dojenčki
in ki je najbližja Kraljestvu srca.
Dih je zelo naraven,
je sproščeno gibanje zraka noter in ven.
Znotraj diha so tiste frekvence,
ki odpirajo srce, katerim eni pravijo tudi eter...
Glede želja pa naj navedem en primer, ki mi ga je povedal Prem Rawat.
Torej bil je nek človek,
ki je bil Bogu res drag in Bog je sklenil,
da bo temu človeku izpolnil vsako željo.
Človek si je želel službo,
jo dobil,
si želel primerno ženo,
jo dobil,
si želel boljšo službo,
jo dobil,
si želel otroke,
jih dobil,
si želel hišo,
jo dobil,
si želel vnuke,
jih dobil.
Preden je umrl, je imel samo še eno željo:
"Da bi bil srečen."
Bog, ki mu je ves čas molče izponjeval želje,
se tokrat ni mogel zadržati in ga je vprašal:
"Vse kar si si želel si dobil,
ne vem pa zakaj
SI SVOJO ZADNJO ŽELJO NISI IZBRAL ŽE TAKOJ NA ZAČETKU?"
Človeška narava je takšna,
da si najprej izbere cilj
potem pa misli, da mu bo prav ta cilj prinesel srečo,
razočaranja pa kar naprej sledijo,
dokler se končno ne vpraša:
"Pa kaj zaboga delam narobe?"
Nič,
samo izbral si si take cilje,
ki za sabo vlečejo točno takšna in takšna tvoja občutja.
Vedno se odloči in prosi najprej za srečo,
jo hvaležno sprejemi in razumi,
pa boš dosegel svojo modrost. :)
lp
---
stojči
Poglabljanje v sebe 2
Prispeval/a: titanic dne četrtek, 7. oktober 2004 @ 10:05 CEST
Zahvaljujem se vama, ko sta tako dobro dopolnila moj članek. Res zbrala sem v neko celoto kar vem in sem prebrala iz literature in moje prakse. Spomnila pa sta me še na mnoge stvari, ki jih nisem omenila, pa so zelo pomembne.
Kot si ti, Stojči omenil dih in izdih: z zavedanjem svojega diha in usmerjanjem pozornosti na vdih in izdih in razne vizualizacije s svetlobo, ki ga spremlja, sem začela pred dvajsetimi leti, ko sem se začela učiti tehnik avtogenega treninga, sproščanja in meditiranja. Še danes se mi zdi to zelo pomembno, saj smo odrasli ljudje v stalnem gibanju telesa in uma, misli nam prehitevajo besede, ki jih izrečemo in sam tempo življenja je ubijajoč za normalno mirno življenje, ki si ga človek lahko samo želi. Vem, v srcu imam mir, v umu si ga moram pa ravno s temi tehnikami vzdrževati in zavestno ustvarjati. In s kontrolo in opazovanjem svojega diha usmerim pozornost nanj, da se izognem poplavi ostalih misli, ki se drenajo v moji glavi in tekmujejo za prevlado. Dojenček še ni obremenjen s tem svetom, zato ne potrebuje nič odstraniti in razmišljati, kako se bo osredotočil na dih. Njemu je to naravno, ker nima drugih misli. Odrasel človek pa ni več prazen list papirja, ampak kar močno počečkan z raznimi pravili, obveznostmi ipd.
Druga stvar pa je, na katero sta me z Miranom oba spomnila, pa so moje želje, ki kar so in so in so, ker mi gre dobro, kot si opisal primer, ki ga je navedel tvoj učitelj. Bog mi izpolnjuje želje in dokler gre tako, moj ego raste. Razum pa mi pravi, da to ni dobro za moj duhovni razvoj, za mojo "srečo", ampak… ja, vem. Ko mi ne gre po načrtih, se ponižno spomnim kako gre… kako je prav… tudi za mojo trajno srečo, ne za egotovo rast. Takrat vem, da je vseeno zame bolje tako, da se mi želja ne izpolni, da Bog ve, da ne bi bilo dobro, da bi mi izpolnil kar želim, ker bi bila nezadovoljna, obenem pa mi da možnost, da sprevidim njegov namen, ki ga včasih v meditacijah kar preslišim. Oh, ja sem tudi napisala že članek v zvezi s tem. Ko se me dotakne strah (kadar si brezpogojno nekaj želim in sem nestrpna) in želim izsiliti svojo željo, se spomnim na izkušnje, ki jih že imam, da ne delam prav. Prepustiti moram, da On uredi, saj bolje ve, kaj je zame prav in kaj ne. To lekcijo predelujem že skoraj eno leto, odkar se me je dotaknila ta modrost, da sem jo spoznala. Samo še v navado mi ni prišla, ker je takooooooo fino, ko dobim, kar si želim.
Pri poglabljanju v sebe tudi sprašujem Boga, kaj naj naredim, kaj On želi, da delam, ampak ne poslušam pa vedno, če ni v skladu z mojimi željami. Kot, da bi se moj obrambni mehanizem sprostil in naredil blokado. No, ja "moj", to je ego, pač je v meni in ga ne znam še popolnoma nadzorovati, da bi bil samo koristen. Velikokrat mi še škoduje, ne dela pa strašne škode, kot jo je včasih. To sedaj ni primerjave. Vidim, da napredek pa vseeno je in moram biti tudi zadovoljna, da ne bom prestroga do sebe.
Moj moto v življenju je nekako takle: želja po napredovanju mora biti. Če imamo želje, dobimo od Boga tudi moč in pogum, da delujemo v tej smeri. Če nimamo nič želja, pa tudi Bog ne more vedeti, kje nam lahko polepša dan. Lahko si ga sami in si ga tudi moramo edino mi, vendar v mislih se moram pa zavedati, da ne vem vsega in in obstaja še nekdo, ki ve več kot jaz, ve za mene, za moje dobro, za moje sposobnosti in dolžnosti, ki jih moram v tem svojem življenju opraviti. Danes pravim tako, ker tako razumem, jutri bom morda nadgradila svoje izkušnje in modrost in bom drugače mislila, pojutrišnjem pa se bom smejala, ker je bilo vse napačno, kar sem trdila in bom spet videla, da nič ne vem in prosila Boga za jasno misel in vodstvo. Tako gre naše življenje.
Bodita lepo to vama iskreno želim, danes mislim, da sem vajina učenka vidva pa moja duhovna učitelja, ker sta me spomnila na stvari, ki jih je potrebno uporabljati. Hvala res in čao Titanic
Poglabljanje v sebe 2
Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 7. oktober 2004 @ 10:35 CEST
super.
Miran.
Poglabljanje v sebe 2
Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 7. oktober 2004 @ 12:03 CEST
lepo si vse skupaj komentirala. Tvoj proces kaže na napredek in s tem rast v večje zaupanje v duhovno vodstvo od same božanske sile. Vedi pa da, kamor koli usmerjaš z besedo svojo pozornost, svojo energijo, imaš tam božjo pomoč.
Karkoli se zgodi z nami prosimo v molitvi Boga rekoč:" Ljubi Bog, daj mi rešitev." Kajti če se zapletamo v stvari izgubljamo energijo. Naš ego se pri tem vsiljuje in se želi okoriščati na ta način, da se samemu sebi zdi pomemben. Toda pomembni smo kot nosilci luči in kot bitja luči in ne kot naš majhen ego. Bog ti vedno daje energijo, ti jo sprejmeš in Mu jo vrneš in to se ponavlja kar naprej. V takšni nenehni izmenjavi energije vsi rastemo. Tako se razvijamo duhovno in dvigujemo svojo vibracijo. S vsakdanjo molitvijo ali meditacijo smo tako štiriindvajset ur dnevno v stiku z mislujo Boga. To je potem življenje v obilju in sreči.
Če hočemo nekaj doseči moramo prethodno dobro premisliti kaj nam to prinese. Vendar pa moramo Boga zaprositi, da nam to da. To je nespremenljivi zakon. Moramo pa dnevno moliti ali meditirati minimalno 1 uro, zakaj? Zakaj moramo povedati Bogu in Njegovi hierarhiji tolikokrat, kaj hočemo?
Res je, da takoj, ko nekaj prosimo to tudi dobimo, ampak veliko vprašanje je, kako to pride do nas. Kakrkoli nam Bog da, nam da v najbolj optimalni popolni izrazni obliki. Ko nam Bog pošlje svojo Luč,mora priti na Zemljo v snovni obliki. Ker pa je ta vibracija , kot vemo zelo visoka bi nas v trenutku sežgala (" Kdor je blizu mene, je blizu ognja". Jezus Kristus ), saj tu na Zemlji vlada nizka vibracija. Zaradi tega pa potrebujemo transformator in ta transformator so naše molitve, pesmi ter Njegova hierarhija angelov, nadangelo ter svetnikov in svetnic, mojstrov.
Pri tem opravljanju ustvarjamo polje sile, in več izrekov, ko naredimo, bolj močno postaja to polje. Če Bogu ne damo na voljo svoje energije( molitev-meditacija ) ne more na Zemlji nič nerediti. Gre za sodelovanje Njega in nas. Koliki so razočarani, ko pravijo:"Bog že ve kaj je za mene dobro in bo storil da bo tako". In s tako mislijo naivno živijo naprej, a na tem ostanejo in seveda tudi nič ne dobijo. Tako v nekem trenutku razočarani irečejo:" Boga ni, Bog je na mene pozabil, to je moja karma, dvom, dvom...odklop. To je ta mlačnost, ta duhovna lenoba. Kajti če nič ne vlagaš, nič ne dobiš. Bog se ne vmešuje v našo življenje iz razloga naše svobodne volje.
Bog nas vse pozna po imenih. Pričakuje, da pridemo k njemu. Kdo drug, pa nam lahko pomaga kot On? V molitvi se moramo pogovarjati z Bogom. Še posebno takrat, ko gre nekaj narobe, ali pa se ne počutimo dobro. Takrat je še kako pravi čas, da gremo k Bogu, Jezusu-Kristusu in ga prosimo rekoč:" Jezus, pomagaj mi, v krizi sem, nevem kako naprej, itd.". Vedi, da ,kadar se ne pogovarjamo med seboj, se pogovarjamo sami s sabo-potihem ali se zalotimo, da to počnemo celo naglas. In če nekaj časa opazuješ ta notranji pogovor s samim seboj, boš opazila, da je veliko stvari neuporabnih. Kajti namesto, da svojo energijo usmerjamo v to nekoristno govorenje, je absolutno bolje, da se pogovarjamo z Bogom.
" Ljubi Jezus, dovoli mi, da vstopim v Tvoje Sveto srce in odreši me vseh težav, ki jih prenašam sedaj".
To so besede, ki jih je On povedal. Rekel je, naj ga prosimo, da nam dovoli, da vstpimo v njegovo Sveto srce in nas odreši vseh težav. Kot vemo je Jezus Kristus kozmično Bitje in ima s tem ogromno avro s katero lahko objame celotno Zemljo. Že z besedo:dovoli mi, da vstopim v Tvoje Srce ali Voljo vstopamo v to mogočno silo nad vsemi silami in tam smo popolnoma varni. Tam pridemo v stik z njim. Tako imamo v trenutku na voljo njegove energije. Od teh energij lahko vzamemo vse kar potrebujemo. Vidiš, imamo bisere, a v večini primerov nabiramo kamenje.
lep pozdrav od Mirana.