Ali se ti je že kdaj zgodilo, da si začutil na vrhu sebe gospodarja, Malika na vrhu hierarhije, ki te je zapeljeval na slepo pot in te zavajal v vrtincu niča. Svoje ideje je postavljal vrh tvojih idej in ti si vstopal v začarani krog in si se vedno bolj približevali jedilniku stvari, za katere si vedel, da niso užitne, da jih ne boš mogel pogoltniti, pa si kljub temu sedel pri mizi in si ogledovali ponudbo neužitnih jedi in gospodarja, ki je bil ves presrečen, da sediš pri mizi in da si se sprijaznil z odsotnostjo svojih idej in jedi so postajale vedno bolj vkrivljene v optiki tvojih oči in ti si strmel vanje, v te fiktivne prostore in hrano tebi vsiljevanega okusa.

Gospodar je v svoji saturnovski požrešnosti ljubil žrtve, ki se bodo kot sadovi bivanja in minljivosti sprijaznili s kaosom jedi čudnega izvora in potlačili bolečino odsotnosti priljubljenih jedi, ki bi jih z užitkom zaužili, pa so njihovo odsotnost prevzeli nase. Zavladala je hierarhično najvišja Superstruktura, ki zahteva suženjsko romanje k Maliku.

Zavest se mora odreči dinamični istovetnosti in sprejeti irealno optiko gospodarja, ki ti z namigom ali metaforo nakaže komaj brlečo luč v vreči in ta namig mora biti dovolj. N. pr. ko gre za nazorsko dimenzijo tvoje zavesti, ki si jo izoblikoval iz svojega zornega kota, ti gospodar s prstom pokaže neužitno jed pred tabo in tvoja misel mora biti rekonstruirana na nek drug pomen, ki sledi ukazu. Z drugimi besedami bi rekli, da je tvoj organizem, ki se mora prilagajati, priklenjen na negibnost in prikovan z zlato verigo h gospodarjevi mizi navideznega obilja.

Piše: Aurigo

Med 51.600 učenci, ki so se zbrali okoli Gampope in se pokoravali Vinayi ter znotraj prakticirali dve poti joge, so bili med njimi trije jogiji najbolj plemeniti.

Prvi od teh treh Khampasov je prihajal iz Dege. Njegovo ime je bilo Dorje Gyalpo ali skrajšano Dorgyal. Dorgyal je bil emanacija samega Shakyamuni Bude. Prihajal je v izpolnitvi Budove obljube, da pomaga Gampopi razširiti Darmo. V tem življenju je bil Dorgyal menih, ki se je zaobljubil ter študiral pod mnogimi velikimi lamami. Sprejel je učenja in opolnomočenja od Kadampa, Sakya, Naropa linije in tudi ostalih tradicij. Ko je bil star devetindvajset let je slišal za Gampopo, zato je prišel pogledat slavnega guruja na Dakhla Gampo. Ko je srečal Dakpo Lhajeta, ga je Dorgyal zagledal kot utelesitev vseh Bud. Zato se je ponižno poklonil pred njim. Ponudil mu je mandalo z močno in čisto predanostjo. Zajokal je iz vsega svojega bitja in v tistem trenutku se je v njegovem srcu in umu prižgalo izredno zaupanje. Popolnoma se je odprl svojemu učitelju in mu spregovoril o svojemu življenju ter svojih meditacijskih izkušnjah.

Piše: Aurigo

Na čigav ukaz um misli? Po kateri volji telo živi? Kdo vlada govorici jezika? Kakšno je to sijajno Bitje, ki usmerja oko nasproti barvi in obliki, a uho proti zvoku? Kena Upanišade

Po svojem razsvetljenju je Gampopa meditiral sedem let v Rolki (Rolka). Okoli njega so se začeli zbirati mnogi ljudje in mu začeli darovati različne stvari. Gampopa je potreboval za svoje vsakodnevno življenje zelo malo teh stvari, zato je te darove razdelil svojim sosedom, prebivalcem iz Rolke.

Poleti, ko se je vreme otoplilo, je Gampopa odšel na goro Ode Kungyal, da bi užival meditacijo v tišini in v čudovitemu ozračju. Nekega dne, ko je ob svitu meditiral, je zaslišal glas na nebu, ki je rekel: "Zanemariti pomoč ostalim bitjem je padec bodhisattve."
Gampopa si je vzel te besede k srcu in pomislil je: "To samotarstvo moram nemudoma prekiniti in začeti deliti Darmo z ostalimi ljudmi."

Bil je še eden od službenih odmorov za kosilo, ko sem sedela na klopci v parku. In kot pogosto komunicirala s svojimi (duhovnimi) vodniki. Ta dan je bil nekaj posebnega. Predstavili so mi vodnika po imenu Kantarion. Ko sem zaslišala to ime v sebi, me je spreletelo. V telesu sem občutila neko radost, razumela sem, da se telo spominja nečesa prelepega. Vse okrog mene je izginilo. Občutila sem samo žarečo svetlobo, ki je zalila moje telo. Glas znotraj mene je izgovarjal besedo Kantarion in ob tem sem čutila neizmerno radost, ljubezen, popolnost....

To je bil moj prvi stik z vodniki s planeta Kantarion. Takrat še nisem vedela, da je Kantarion planet in ne samo ime enega vodnika. Še dolgo po tistem dogodku sem živela v prepričanju, da je Kantarion samo eno od svetlobnih bitij, ki me spremlja, mi pomaga... Vendar sem kasneje spoznala, da ni tako. Naj se vrnem malo nazaj...

Zdravstvene in druge težave so me pripeljale na duhovno pot. Ta pot se je hitro »specializirala« na delo z energijami. Začela sem zaznavati svet izven fizičnega, razvila sem komunikacijo s svojim Angelom Varuhom in drugimi svetlobnimi bitji. Ta komunikacija je postajala vse bolj kompleksna, vse do telepatske komunikacije. Energije so me vedno bolj privlačevale, bila sem željna novih odkritij in novega znanja. In tako je v moje življenje prišel REIKI.

Iz zadnje številke Karme plus

Neznani svet - Uriela

Bliža se konec leta. Ljudje razmišljamo o tisoč rečeh, delamo pregled svojega dela, dogajanja, delamo bilance uspeha ali neuspeha. Še eno leto je za nami. Za nekatere uspešno, za druge manj. Ostaja kopica odprtih želja, neuresničenih sanj…

Večina se počasi že obremenjuje s tem, kaj bo postavila na mizo v prazničnem decembru za prijatelje, znance in sorodnike. Potem so tu še darila. Ali bo finančno stanje posameznika ali družine omogočilo uresničiti te želje? Nihče ali pa le malo ljudi pomisli, kaj bo potem - ko se darila odprejo, igrače odvržejo, hrana in pijača zaužije … ostane praznina. A toliko denarja smo namenili za to, da bi bili vsi srečni in zadovoljni.

Kaj če bi letos podarili drug drugemu nekaj, za kar ne potrebujemo denarja, s čimer ne bomo dokazovali, kako smo finančno močni ali nemočni? Nekaj, česar gospe v krznenih plaščih in v velikih avtomobilih ne bodo mogle radostno razkazovati okolici. Nekaj, česar naši otroci ne bodo v nekaj dneh zavrgli in razbili. Nekaj, s čimer se gospodje ne bodo mogli hvalisati pred prijatelji. Nekaj, kar je večina že imela, a se tega ne spomni. Nekaj, kar ni povezano z denarjem in se ne lesketa, saj nima statusne teže.

Piše: Bernarda Pavko Prava

Nihče me ne razume, še Zemlja nas ogroža, vse več je depresije, prijatelji se spreminjajo...
Samo izkoriščajo me, tako sam sem, po mišicah me trga in v prsih stiska...

Trudim se, a mi ne uspeva, močnejši bodo vse pokradli, zmanjkuje mi elana, denarja, ljubezni...
Te človeške resnice spremljajo rojstvo leta 2006. Verjamemo jim zaradi preteklosti v prepričanjih, katerih so nas (na)učili in vanje vzgojili in to še počnejo. Sprogramirali so nas v oddajo lastne moči, v upoštevanje tujih resnic, naravnost hipnotizirali so nas v preživljanje dneva v škatli. Programi delujejo, ker smo jih sprejeli. Še vedno ostajamo odprti za ideje in sugestije manipulatorjev, ki nam vsaj otežujejo, če že ne onemogočajo preseči njihove omejitve. Ne moreš še, ni čas, počakaj malo, včasih še tega nismo imeli..., sporočajo na najbolj subtilne načine. Večina ljudi po liniji najmanjšega odpora naprej stoji ali se prav previdno premakne takrat, ko (močna) manjšina prižge zeleno luč. Na večini človeških oltarjev ostajajo strah, dvom, krivda in lastna nezadostnost. Pa navajenost na težave in čakanje na rešitelja. Kako le naj se potem življenje spremeni na bolje?

Gledam in se čudim vsemu kar je okoli mene.
Srce imam odprto, obstaja možnost,
da pride božanstvo, ki si ga želim.

Delujem, kot da je že, delujem kar govorim.
Vidim, čutim in sem
čudež narave povsod, kamor grem.

Vse je eno,
po pravilih, kot je treba, narejeno.
Vse je pripravljeno in usklajeno.

Piše: Zoran Mihajlović

Vsakdo ima sposobnost in izkušnjo zavedanja in samozavedanja, pa vendar se razlage, kaj zavest sploh je, precej razlikujejo. Od znanstveno veljavne na eni strani, ki pravi, da je zavest produkt elektrokemičnih procesov v možganih, do religiozne na drugi, po kateri je zavest nedoumljivi božji blagoslov. Kljub temu, da je minilo že več kot dvesto let, je prevladujoče prepričanje sodobne civilizacije še vedno precej podobno filozofskim naukom 18. stoletja (Lamettrieja, Holbacha .), po katerih "obstaja samo materialna substanca, ki je v svojih različnih modifikacijah izvor vsega gibanja" in "razen materije, ki je večna, v vesolju ni mogoče dokazati ničesar drugega."

Zavest je neodvisna od možganov

Ne glede na veljavno znanstveno prepričanje, da je zavest neposredni produkt delovanja možganov, pa izkušnje govorijo nasprotno. Mnogi meditantje opisujejo doživljanja neodvisnosti oziroma ločenosti zavesti od telesa, dokaj pogost pojav je tudi zunajtelesna izkušnja. O neodvisnosti zavesti od telesa govorijo obsmrtne izkušnje, ko človek, ki je klinično mrtev - možgani niso aktivni, torej tudi zavesti naj ne bi bilo - še vedno doživlja sebe in okolje, razmišlja, čuti itn. Na temo neodvisnosti zavesti je v prejšnjem stoletju potekalo kar nekaj raziskav. Na žalost predvsem v vojaške namene, saj bi bila v nepredstavljivi prednosti tista vojska, ki bi v svojih vrstah imela nekoga, ki se zgolj z zavestjo lahko premakne v nasprotnikov tabor in pridobi strateške informacije. Tudi nekatere sodobnejše znanstvene raziskave so posvečene temi odnosa med zavestjo in možgani (npr. raziskave nevrologa Dr. Olafa Blankeja).

Piše: Bono Baršek

Spomnim se nekega znanega bioenergetika, ki je vrsto let zdravil ljudi po cele dneve - po štirideset na dan - delal je ves dan od osmih zjutraj pa do osmih zvečer, njegova žena pa ni imela pojma, kaj njen mož sploh dela, saj se sploh nista mogla pogovarjati. In ko ji je to nekdo drug omenil, je rekla, da v tak bavbav kot je bioenergija ona že ne verjame! Ampak važno je, da je njen mož služil mastne denarje in ji je naredil hišo.

Razumljiva posledica je bila, da sta se takoj nato ločila, ker so razlike med njima postale prehude. Še prej pa je njen mož hudo zbolel, kar vsekakor kaže na zelo slab nivo energije ali zavesti o samem sebi - težava je v tem, da je skozi celo življenje z ženskami težko shajal zato, ker se jih je bal in so mu s svojimi spletkami kradle energijo - po domače bi rekli, da mu je živce parala. On pa je vse samo tiščal, kajti njegovo delo je bilo usmerjeno v pridobivanje denarja in ne v osvobajanje sebe od strašne pasti ega. Njegovo delo je bilo namenjeno begu od ženske, begu od sebe, begu od ljubezni. In večina njemu podobnih - da o običajnih ljudeh sploh ne govorimo - dela isto napako - kot sem jo tudi jaz v mnogih življenjih. Zato jih razumem in sočustvujem z njimi. Ampak danes vem, da ne bi bilo potrebno iti skozi toliko muk in tudi takim "zdraviteljem", ki delajo za denar in ne za ljubezen, bi želel predati svoje znanje in del moči, da jim bo lažje.

Piše: Bono Baršek

Psihologi in medicina že dolgo vejo, da je stres najpogostejši vzrok za infarkt, v zameno pa ponujajo tablete za sprostitev, masažne in erotične salone (da se človek sprosti po napornem delu), fitness, šport, trgovine na veliko prodajajo strupe v obliki alkohola in cigaret, človek pa v svoji bedi tava od enega do drugega in na koncu izčrpan umre. Namesto, da bi rešili vzrok, dobite vse možne stvari za lajšanje posledic. Če se hočeš zares rešiti posledice stresa, moraš odstraniti vzrok.Tega pa nihče noče prostovoljno, ker bi potem postal svoboden. Svoboda pa je - odgovornost zase.

Pa smo spet pri tako imenovanih mučenikih: do sedaj sem v imel opravka z mnogimi ženami, ki neprestano tarnajo, kako slabo njihovi možje ravnajo z njimi in hodijo na posvete k psihologom, bioenergetikom, vedeževalcem, ampak odgovor je vedno enak: če te mož zares pretepa, če je pijanec, če se z njim ne da nič pogovoriti, pojdi proč od njega! Ampak to je pa za premnoge ženske preveč. Zakaj? Zato, ker so materialno odvisne od moža. Rajši torej potrpi, si izbere, da bo mučenica do kraja, kot pa da bi se osvobodila nasilneža. Če bi to storila, bi morala sama začeti delati in se preživljati - ampak tega ne zmore, ker je v resnici -lena. Lahko rečemo, da je omejena z vzorci odvisnosti od drugih, češ, bojo že drugi poskrbeli zame, ali pa: tega ne zmorem, tega ne znam. Ne zaveda se, da je ravno ta vzorec tisti, zaradi katerega je mož nasilen ali pa beži od nje. Mož namreč čuti, da ga ona skuša omejiti in izkoristiti, čuti da ona rine vanj, tega pa ne more dovoliti. Tako so take mučenice prave vampirke in popularno jim rečemo čarovnice - v negativnem smislu. Saj smo vsi bili ali pa še smo taki, vendar bo pameten človek vsaj skušal nekaj spremeniti, medtem ko take čarovnice nočejo narediti nič, tudi, ko jim ponudiš vso pomoč in podporo.

Kkako nesebično pomagati sočloveku in sebi?

Duhovnost nas je preplavila. Obstaja nešteto načinov grajenja mostu do svoje duše. Vsak dan se ukvarjamo s seboj. Odpravljamo vzroke, ki nas vodijo do določenih negativnih posledic, slišimo svoj ego in ga poizkušamo brzdati, izboljšujemo danes za lepši, karmični jutri. Kot bi stopili na vlak, ki ga poganja sila Univerzuma, na vlak, kjer je zadnja postaja brezpogojna ljubezen in kjer srečaš mnogo somišljenikov. In vendar večkrat ostajamo, nehote, na tej poti do tišine uma preveč zaverovani vase. Nezavedojoč se, da je prav tam zunaj, tista šola, ki jo najbolj potrebujemo, da je tam zunaj toliko učencev, ki so željni naše pomoči. Zagotovo je najglobji uvid vase možen le z usmerjenostjo v druge.

Nesebično, vsestransko, univezalno delovanje, služenje, ki nam ga tiho šepeta naša duša, saj je to njen prvi razlog za obstoj, je še kako potrebno dandanes.

Mojster Ombeya Serafis, doma iz vilinskega sveta je predal invokacije planetov, ki delujejo skozi lepoto rastlinskega sveta. S tem VILINSKIM ključem, si vsakdo lahko prikliče kvaliteto planeta, ki mu povzroča težavice. Če boste hoteli priklicati ljubezen v vaše življenje, vas bo magični izrek venere in vilinski ključ, skozi katerega sije bezgova deva popeljal na pot harmonije v čustvenem svetu. Cvetice so nam pripravljene pomagati tudi pri zdravljenju, kreativnosti, denarju…

Čudovito darilo za zimski solsticij, namenjen vašim najbližjim pa tudi vam.

V Mističnem kamnu Istre so nam pri razvoju ekološke vasi priskočili na pomoč mojstri modrosti. Predali so nam znanje o vilinskih ključih in poprosili deve rastlin za njihovo manifestacijo in pomoč ljudem.

Kaj so vilinski ključi?
So kozmična okna, narejena iz izbranih zeli in stekla, pri čemer so cvetovi ali listi z visoko temperaturo (950°) vdelani v steklo. To je alkimistični proces preobrazbe, pri katerem materija rastlin izpari in ostane le njeno bistvo, energija ali vibracija – kakršno širi okoli sebe tudi deva ali vila rastline.Pri tem postopku nastane kristal, ki širi okoli sebe auro določenega spektra.

Piše: Bernarda Pavko Prava

Kot nezaveden stvarnik sem jaz tako kot ti v tem in prejšnjih življenjih ustvarila marsikaj, zaradi česar sem trpela sama in drugi (zanemarimo tule, da trpljenje vedno ima svoje razloge, da je izbira in odgovornost vseh vključenih). Vsi smo počeli isto - učili smo se. Igrali smo se, spoznavali Igrišče iluzij in pozabe, preizkušali smo svoje sposobnosti, nismo pa znali. Na poti smo pozabili na občutke in šli v glavo, ustvarjali vedno nova pravila in življenje jemali preresno. Postali smo odrasli, ki se za razliko od otrok delajo, da vedo, za kaj gre. Pa je otrok tisti, ki živi in ostaja radoveden in odprt, medtem ko se mnogi botri in tete v njegovi bližini obnašajo kot zombiji.

Vendar nismo krivi ne grešni, če ne znamo (drugače), čeprav s tem samo poglabljamo iluzije. Samo za novo modrost potrebne izkušnje nabiramo. In potem enkrat, lahko tudi zdaj, pride čas za nov odnos z žensko energijo, ki je med drugim veliko naročje sprejemanja teh svojih in tujih preteklih delov. Atlantida vstaja v nenadnih pojavih jeze, celo besa, v sanjah, povezanih s spolnostjo, v intenzivno občutenih vpogledih in drugih energijskih spominih, ko enostavno veš. Ne se bat teh izkušenj, k zdravljenju rane Boginje spadajo. Poskusi ostat odprt, uporabi sposobnost razlikovanja, bodi poštena s seboj in predvsem ostani v Zdaj.

Piše: Adam Parsons

Odkar je poležano žito na poljih v 80-tih letih pritegnilo pozornost javnosti, so odkrili več kot 10.000 piktogramov in agriglifov v skoraj vseh deželah sveta. Vsako leto se jih pojavi več sto, zlasti v poletnih nočeh v bližini Wiltshira v južni Angliji in pogosto so tako zapleteni, da so uganka celo za profesorje matematike. Lahko so dolgi ali široki na desetine ali celo stotine metrov. Izdelani so na podlagi natančnih geometrijskih pravil in pogosto jih spremljajo paranormalni pojavi.

Britanska vlada jih je uradno proglasila za potegavščino, mnoge dokumentarne oddaje in časopisi so jih zasmehovali, kljub temu pa v Wiltshire prihaja na tisoče obiskovalcev, da bi ta svojevrsten pojav sami doživeli.

Poleg ceste A345 nad krožnim križiščem Backhampton in za gostilno Tovornjak in konji (Wagon and horses) je kavarna Tihi krog (Silent Circle Cafe). Za tiste, ki vsako leto obiščejo Wiltshire, je to obvezna postaja na potovanju do žitnih krogov. Takoj, ko se vrata kavarne v zgodnjem mrzlem jutru odprejo, lahko vidimo navdušence nad žitnimi krogi, ki prihajajo celo iz oddaljene Nove Zelandije, Danske ali Združenih držav, kako z zemljevidi in čutarami kave v rokah sedijo v najetih mini avtobusih. In tega dne, poleti leta 2005, sem bil eden izmed njih.

Piše: Bono Baršek

Človek je inkarnirano bitje. Bitje je nosilec zavesti ali duša. Bitje nima nobene oblike, je samo energija, ki je ne moremo opisati. Opisa ne moremo najti, ker je brezoblična. Brezoblično je v osnovi tudi vesolje, ki je sestavljeno iz nešteto (prav zares - nešteto!) svetlobnih niti, ki se prepletajo in sestavljajo vzorce. Predstavljamo si lahko mrežo, po kateri potujejo balončki ali svetlobna bitja, duše, človeške in nečloveške oblike življenja. Na vsakem koščku te mreže je nova informacija, nova izkušnja.

Zemlja je malo večji splet energij v vesolju, na katerem so zbrane množice bitij, ki iz že znanih razlogov sodelujejo, se učijo in črpajo izkušnje iz tega spleta. Samo vesolje se neprestano spreminja in se razvija. Svetlobne niti in bitja, ki potujejo po njih ustvarja vir neizrekljive velikosti in moči, ki ga poznamo pod imenom Bog, Indijanci pa so ga poimenovali Orel. Orel ustvarja bitja, ki se "vozijo" po njegovih nitih in si s tem nabirajo zavest. Na koncu se vse vrne k Orlu, ki se hrani s to zavestjo in s tem spoznava samega sebe. Vse, razen tistih bitij, ki spoznajo sebe do potankosti in si s tem zaslužijo absolutno svobodo - grejo mimo Orla. Od njega dobijo največje možno darilo - svobodo.
Inkarnacija pravzaprav pomeni, da se neka duša odloči, da postane za "trenutek" in si nabere izkušnje na nekem spletu - v našem primeru ga pač imenujemo Zemlja. Duša ima možnost, da "vidi" stvari iz čisto energetskega nivoja - kot energijo - ali pa se odloči, da pridobi "obliko", ki odgovarja določeni vibraciji ali nivoju energije spleta, na katerem se nahaja in vidi stvari z zornega kota te vibracije.

Piše: Aurigo

UVOD V VELIKO POT
"Pod visoko vzdignjenim mečem,
je pekel, pred katerim drhtiš.
Toda pojdi naprej,
in zemlja blaženstva bo tvoja.
(Miymoto Musashi, 1582-1645)

Za uvod v Veliko pot, čeprav sprva uvod ni bil mišljen. Človeku, ki pri sebi že doživi psihično smrt, je potrebno samo še fizično umreti. Zato ni tistega strahu pri njem, ki preveva običajnega človeka. Nekateri mislijo, celo svoje življenje, da lahko z grožnjami dosežejo marsikaj in da lahko nadzirajo druge. Tako ravnajo celo svoje življenje. A ob tem jim um bega. Sem in tja. In ne vedo, kaj delajo.

Želeli bi nadzirati druge, a ne kontrolirajo niti delček svojega uma.

Piše: Bernarda Pavko Prava

Živimo v družbi s prevladujočo moško energijo, ki iz nas ven, pa žive okolice, ekranov in stavkov kriči v odporih, bojih in soočanjih, saj se individualistična osredotoča na izzive, zaljubila pa se je v navado. Pomagali moške energije sta logika in razlogi, očiten simptom pa vedno večja notranja teža ljudi, splošna utrujenost. Navajeni smo jo eone življenj in, ne glede na to, da ne dopušča, ampak samo vpliva in potiska, so ljubeznivost, negovanje in dovoljevanje videti nedosegljivi, pa če še tako prihaja iz nas, da bi nam najbolj pomagalo mamino naročje takega vonja, ki ga v tej realnosti nismo nikoli imeli.

Ženska energija je odprtost in občutljivost, pa vedenje narave in globoko razumevanje tega, kar edino ljudem in Zemlji lahko da sij, ravnotežje in to, čemur rečemo moč. Izzive rešuje intuitivno, čustvena je in moč najde v odnosih, zaljublja pa se v potencial, rada ima vizije in slutnje. Gotovo je vse to in več v mnogih knjigah, jaz sem se jim vedno izogibala. Kar je zadnja leta izkustveno prišlo do mene, je okus kreacije Boginje, ki je v ravnotežju svojega bistva odprta čudežem in osredotočena, je en sam dih jasnega namena, v katerem se zgodi izbrano.

Piše: Aurigo

"KATHA UPANIŠADE:
Nad čuti je um. Nad umom je intelekt. Nad intelektom je ego. Nad egom je nemanifestirano seme, Prvobitni vzrok."

Prvo noč svojega umika je Gampopa meditiral gol v jami, kjer se stikata dve dolini. Četudi je bil povsem nag in je bil nočni zrak mrzel, je blažena toplota v njem vstajala spontano in je celotno noč preživel v ekstazi. Tik pred svitanjem je začutil omrtvičenost, toda njegovo telo je vse to preživelo v čvrsti opori, v pokončnem sedečem položaju. Na takšen način je meditiral sedem dni in nadaljeval izkušnjo notranje toplote in velike blaženosti. V njem je neutrudljivo rasel plod tumo joge.

Sedmega dne zjutraj je imel vizijo Bud petih družin v petih smereh. Izkušnja se mu je zdela zelo globoka in ko je o tem poročal Milarepi, mu je Jetsun odgovoril: »Ta izkušnja je enaka kakor, ko človek pritisne na svoje oči in vidi kot rezultat dve luni. To pomeni samo to, da si naravnost ujel in kontroliral vetrove energij1 petih elementov2. To ni niti dobro, niti slabo. Še naprej meditiraj.«

Če predpostavimo, da je vesolje neskončno.
Če nadaljujemo v tej smeri in predpostavimo, da je vsa neskončnost prežeta z energijo.
Če se zedinimo v mnenju, da je v vesolju prisoten določen red, ki ga vseprežemajoča energija ne ruši … torej ga podpira ... Cikličnost, »navigacijo« planetov, osončij,…, saj glede na lastno vseprisotnost, v osnovi podpira sebe samo.
Če si na osnovi trditve, da energija neskončnosti ni destruktivna, dovolimo oceno, da je dobronamerna, dobrohotna …

Če je neskončna, pomeni, da je tudi del nas in, da smo mi, v svojem bistvu, del nje.
Če smo del nje, potrebuje vsakega posameznika, saj brez kogarkoli, neskončnost nebi bila več neskončna.
Če je vsak od nas njen najpomembnejši člen, podpira obstoj vsakega, torej je za vse nas že vnaprej poskrbljeno.
Če je za nas poskrbljeno in mi tega ne zaznavamo, je morda naša stopnja odprtosti vzrok, da ne čutimo povezave z neskončnostjo.
Če ne čutimo povezave, morda težje zaupamo sebi, bivanju,… trudimo se nadzirat življenje – svoje, očetovo, mamino, partnerjevo, otrokovo, prijateljevo,…
Če stopimo iz ločenosti morda spoznamo pravilnost vsega kar se dogaja in lažje izluščimo nauk, s katerim nas dobrohotna energija neskončnosti, vodi k svojemu, našemu lastnemu bistvu.

Piše: Bernarda Pavko Prava

Junija sem šla na konferenco o nezemljanih na Havaje s trdim vratom in precejšnjimi bolečinami v rami, tam pa so mi začele trzati veke in polovico obraza mi je vleklo skupaj.
O, iz Slovenije si, je rekla neznanka pri eni stojnici, tam blizu je Francija, tam je Marija Magdalena.
?! Uuph! je naredilo skoraj glasno in pred mano in v meni je spet bila Ona, jaz pa solzna in tresoča nekaj ur nisem prišla k sebi.
Pa dobro... !? Pojma nimam, kakšno zvezo imaš ti s Francijo, zdaj bom tu na seminarju in z delfini bom plavala, potem se ti bom pa res posvetila, sem Ji rekla.

Z delfini nas je plavalo šest, ki smo pred meseci skupaj plavali s kiti in odveč je povedat, da je zame to posebno pleme. Ko so rekli, da bi jeseni šli na Tonga otok plavat s kiti, se mi sanjalo ni, kje to na južnem Pacifiku je in še manj, kje bom dobila denar. Ustrezno občutkom sem rekla Ja! in plačala depozit. Čez dva dni so mi v sanjah na manjšem letališču pri preverjanju dokumentov vzeli potni list in rekli: Ti pa ne greš. Če znam čemu res biti zvesta, so to moji občutki, sanje in vpogledi. Potem pa ne grem, sem si rekla in šla k organizatorki Tonga avanture po svoj polog.

Piše: Miran Zupančič

Zamislite si plamen sveče v vašem srcu, sedaj si ga zamislite izven sebe. Zamislite si ga tako in ga vstavite v svoje fizično srce. Občutite ga globoko v srcu, občutite kako se razvija -kot roža, cvet. Sedaj dajte v srce belo diamantno svetlobo v celotno področje srčne čakre, da tako ta plemen očisti vse negativnosti, osvetlite temačna mesta, temačne spomine, vdihnite ta in mračne občutke, in ko vdihavate plamen globoko v svoje srce- pustite, da gredo vsi negativni- spomini- vsi strahovi, vse kar bi lahko preprečilo plamen, da gori. Sprejmite ta hip sebe takšne kot ste.

Sedaj si zamislite ta plamen v predelu tretjega očesa (točka v sredini čela med obrvmi), kako osvetljuje vsa temačna mesta vašega uma in temačna spominjanja iz tega in mnogih drugih življenj. Vdihnite v sebe več svetlobe, da bi se tako osvetlila vaša glava, možgani, tretje oko ter obe žlezi v glavi( epifiza in hipofiza, 6in 7 center), pri izdihu pustite, da vas zapustijo vse negativne misli.

Šrila Bhakti Dajita Madhava Gosvami Maharadža

Osmi del

ODHOD ŠRILA GURUDEVA

V torek, 27. februarja 1979 (na 26. dan Govinda meseca, 492. leta Čaitanjeve ere, oziroma na dan 14. Phalguna, 1386. leta po bengalskem štetju), ob devetih dopoldne, je Šrila Gurudev sredi petja svetih imen vstopil v večne igre Gospoda Krišne, med njegovo jutranjo lilo z Radho. Duhovne brate in učence je zapustil v oceanu žalosti. Takrat je bil tudi dan odhoda Šrila Džaganath Das Babadži Maharadža in Rasikananda Deva Gosvamija. Šrila Gurudev je bil v svoji sobi v Kalkutskem mathu na Satish Mukherjee Road št. 35. Ob štirih popoldne istega dne so bhakte z njegovim telesom v spremstvu petja svetih imen odšli iz Kalkute v Majapur, kjer so ga po navodilih svetih spisov položili v samadhi. Duhovnik, ki je služboval na njegovem pogrebu, je bil njegova svetost Bhakti Promode Puri Maharadž, 1. marca 1979 pa so v njegovo čast izvedli žalno slovesnost v prostorih Čaitanja Gaudija Matha v Išodjanu, Majapur.

Priredila: Bernarda Pavko Prava

šaud 3 : ŠAUMBRA SERVIS oktober 05

Tudi danes je kot gost znami Šaumbra; ti si del šaumbra energije - zavest je to, ki stalno raste.
Kaj je šaumbra? Nimamo pravil, nič plačila, vsaj finančnega ne. Nimamo vodje, ker vsi smo vodje in vsi smo Bogovi. Govornik šaumber je delno Cauldrejev glas, del glas njegove žene Linde in del je tvoj glas - skupaj predstavljate lepoto šauda. Enkratno in značilno za šaumbre je novoenergijska komunikacija, komunikacija zavesti in zavestno razširjanje, ko vsi vse bitje damo v dragoceni čas skupnega druženja.

Šaumbra je družina ali privlačnost in razumevanje energij, duhovno potovanje oz. prebujenje angelov, ki so že bili skupaj v preteklih življenjih.
Pomeni energijo družine in doma, energijo globoke sorodnosti in ljubezni do duha, do odkrivanja energije duha v človeški dimenziji.