Piše: Bono Baršek

Spomnim se nekega znanega bioenergetika, ki je vrsto let zdravil ljudi po cele dneve - po štirideset na dan - delal je ves dan od osmih zjutraj pa do osmih zvečer, njegova žena pa ni imela pojma, kaj njen mož sploh dela, saj se sploh nista mogla pogovarjati. In ko ji je to nekdo drug omenil, je rekla, da v tak bavbav kot je bioenergija ona že ne verjame! Ampak važno je, da je njen mož služil mastne denarje in ji je naredil hišo.

Razumljiva posledica je bila, da sta se takoj nato ločila, ker so razlike med njima postale prehude. Še prej pa je njen mož hudo zbolel, kar vsekakor kaže na zelo slab nivo energije ali zavesti o samem sebi - težava je v tem, da je skozi celo življenje z ženskami težko shajal zato, ker se jih je bal in so mu s svojimi spletkami kradle energijo - po domače bi rekli, da mu je živce parala. On pa je vse samo tiščal, kajti njegovo delo je bilo usmerjeno v pridobivanje denarja in ne v osvobajanje sebe od strašne pasti ega. Njegovo delo je bilo namenjeno begu od ženske, begu od sebe, begu od ljubezni. In večina njemu podobnih - da o običajnih ljudeh sploh ne govorimo - dela isto napako - kot sem jo tudi jaz v mnogih življenjih. Zato jih razumem in sočustvujem z njimi. Ampak danes vem, da ne bi bilo potrebno iti skozi toliko muk in tudi takim "zdraviteljem", ki delajo za denar in ne za ljubezen, bi želel predati svoje znanje in del moči, da jim bo lažje.

Taisti človek mi je nekoč, ko sem bil še zelo nezaveden in nisem imel toliko pojma, za kaj gre, dejal, da mu je nek drug zelo znan "zdravitelj" povedal, da uporablja pri ljudeh blokado take vrste: ko pride k njemu človek, mu pomaga, vendar mu vcepi miselno blokado, da mora čez nekaj časa priti nazaj k njemu po novo porcijo energije in naslednjič isto in naslednjič isto... in tako hodijo ljudje po stokrat k takemu "zdravitelju" - brez efekta. To je samo vzpostavljanje navezave ali odvisnosti: ti meni denar, jaz tebi energijo. Ampak samo toliko energije, da boš nekako preživel, ne pa da se boš osvobodil!

To je bistvo črne magije! Zavezovati, narediti nekoga odvisnega od sebe. Še huje je, ker ta človek ve, kaj dela, večina pa tega ne ve - pa delajo isto - in jim je zato lažje odpustiti. Toda, kdor namenoma in zavestno manipulira, je še v mnogo slabšem položaju, kajti zlo je v njem močneje zakoreninjeno.
Zakaj mnogi ljudje - "zdravitelji" - tako delajo? Samo iz strahu, da bojo ostali brez dela, brez ljudi, ki bojo hodili k njim in brez denarja. Enostavno povedano - taki ljudje ne cenijo sebe in so v velikem strahu - to je pa ego. Namesto, da se soočijo s sabo in se sprejmejo take kot so, samo mečejo gnoj na gnoj in si nabijajo samopomembnost. Kdor visoko leta pa globoko pade. Vsak je - z mano vred - pa ne samo enkrat.
Škoda - pa je potrebno le, da se odvežeš od denarja, ker ga v svobodi ne potrebuješ.
Ko smo prišli na ta svet, smo bili brez vsega in ko gremo z njega, bomo brez vsega! Ampak nekateri tega ne morejo razumeti.

Spomini iz prejšnjih življenj se odvijajo pred mojimi očmi: nekoč sem počel tudi sam iste neumnosti, izkoriščal sem ljudi in se hkrati delal svetnika. Po mnogih težkih izkušnjah je moj ego moral počiti in tedaj sem spoznal resnico kakršna je. Nenavadno, zares nenavadno, kakšne stvari in na kak način skrivamo pred sabo! Vse je zares enostavno.
Spomnim se davnega pogovora z mojim duhovnim vodnikom; povedal mi je čisto enostavno resnico o enostavnosti: "Resnica je zelo enostavna, a težko jo je videti, ker imajo ljudje tako zaprte srčne čakre. Resnico se čuti v srcu in kdor ne čuti, ima zaprto srce. Tisti, ki zelo komplicirajo, so zelo daleč od resnice in so zelo ubogi, neprestano so ogroženi, strah jih je vsega, zato iz svojega strahu napadajo vse, kar je drugačno od njih. Sprejmi jih take kot so, veliko se boš naučil."
Življenje je pot od nezavednega do zavestnega stanja in vsi hodimo po tej poti. Nekateri so jo že zdavnaj prehodili in uživajo zaslužen "pokoj", drugi so še na začetku, ampak vsi gremo skozi zelo podobne izkušnje z istim ciljem. Najprej se človek ubada z zunanjim svetom in se bori z zunanjimi sovražniki, dokler ne spozna, da "zunaj" ni ničesar in da je vse "znotraj". Tedaj nastopi faza posvečanja svoji notranjosti. Ko jo človek razišče do potankosti, se preneha ubadati s sabo in se znova posveti zunanjosti - tedaj nastopi čas, da v resnici in mnogo bolje pomaga drugim, da se najdejo.
Tri faze torej:
1.) ukvarjanje z zunanjimi pojavi: denarjem, službo, seksom in položajem v družbi. To je faza razvoja ega. K tej fazi spada razvoj materialistične znanosti, medicine, psihologije, religij in vse večje oddaljevanje od sebe in ljudi. Skozi to fazo, ki traja lahko mnogo življenj, ljudje dobijo ogromno obsodb in negativnih izkušenj, ki jim meglijo um, po drugi strani pa se ravno zato lahko začne iskanje svobode. Ko so na dnu, se lahko dvignejo, ker imajo vsega dovolj. V nekem trenutku namreč izgubijo vsak smisel življenja, saj izkusijo vse, kar je možno, vendar jih nobena stvar ne zadovolji. Potem pride čas za širjenje idej o sebi in svetu, to je pa že domena duhovnosti. Naloga materialnosti je krčenje, koncentracija energije (zaradi izkušenj o tem svetu), naloga duhovnosti pa je širjenje, sproščanje (vsaka duhovnost, ki trdi, da mora človek trpeti in se omejevati, je napačna in izhaja iz materializma, torej so za takim naukom tisti, ki ne dovolijo dušam, da se osvobodijo - torej "črni" magi).
2.) ko je izkušenj dovolj in se ego ne more več razvijati, nastopi njegov zlom in začne se dejansko potovanje vase. Potreben je resničen napor in velika odločenost, da se premaga inercija materialnosti in si dovoliti širjenje. Kdor tega ne zmore, lahko umre, a tudi tako, da izgubi vsako možnost za reinkarnacijo in tako se njegova duša razblini v nič. To se zgodi le v tistih ekstremnih primerih, ko človek nima niti najmanjše volje do življenja več. Raziskovanje sebe se odvija na dveh nivojih: v budnem stanju in sanjanju, vendar se vse dotika le izkušenj s tega sveta. Biti tukaj in zdaj, to je treba doseči.
3.) ko človek sestavi vse svoje izgubljene spomine in transformira negativno energijo teh spominov ter jih tako sprejme, se osvobodi ega ali oblike (o obliki še več kdaj drugič). Tedaj ima na razpolago več možnosti izbire kot kadar koli, vendar to še ni konec poti. Večina se tedaj začne ukvarjati z intenzivno pomočjo drugim - kot mojstri modrosti (pa ne taki, ki mojstrstvo plačajo za marke in potem razglašajo po svetu svoje mojstrske usluge). To je torej faza obračanja od navznoter navzven. Hkrati s tem se pridobiva vse več energije, ki omogočajo človeku, da izvaja "čudežne" aktivnosti. Pozabite na bioenergijo - ta je v svoji primitivni obliki prisotna še v prvi fazi - in vse dokler gre za denar, za položaj v družbi ali za pomembnost, ta nima prave moči.

Povejmo še drugače: v prvi fazi se človek obnaša silno sebično pa tega ne priznava, v drugi spoznava to sebičnost in se je skuša znebiti in v tretji fazi je človek osvobojen sebičnosti in izžareva iz sebe čisto ljubezen. Da preide človek iz prve v drugo fazo, mora biti trdno in zavestno odločen, da izkorenini sebičnost in norost iz sebe, sicer ni prehoda. Žal mi je tistih, ki vedo, da bi morali to storiti pa ne zmorejo - ampak iz nekih razlogov jih take potrebuje njihova družina, prijatelji, bližnja okolica. Že samo ko se trdno odločiš, da boš poiskal ljubezen, si rešen pa čeprav ne očiščen do konca. Toda od tedaj naprej je zate poskrbljeno in varno si voden v višji nivo zavesti.
Taka je torej naša pot in kot sem že nekajkrat napisal: dokler bojo na svetu ljudje, ki nimajo dovolj samozavesti, bojo žrtve drugih, ki jih bojo zlorabljali in izkoriščali na najrazličnejše načine. Dokler bojo ljudje verjeli, da jim bo lahko pomagal nekdo drug, bojo naleteli na take, ki jih bojo izkoriščali. Tako mora biti. Vsi se iz tega učijo.
Ne obsojajmo, raje se učimo iz vsake situacije in skušajmo ugotoviti, kaj nam hoče človek ali situacija povedati.
Naj pojasnim, kaj mislim pod "delo za denar". Bistvo vsega je tako in tako povedano v prejšnjih člankih. Na nek način so vsi ljudje sužnji denarja in to je bistvo ega, kajti biti odvisen od česar koli pomeni imeti ego, odvisnost ali strah. Strah za preživetje in strah pred smrtjo sta poglavitna strahova, s katerimi se je treba soočiti. Lahko se je odreči alkoholu, cigareti, a skoraj nemogoče službi in denarju. Za mnoge je to največja ovira in je konec koncev tudi zadnja na poti v svobodo. Biti odvisen pomeni avtomatsko biti podrejen, odtod kompleks manjvrednosti in to je samo po sebi razlog nesreč, bolezni in smrti - ter pomanjkanja ljubezni do samega sebe. Kot vidimo, je ravno denar tisti dejavnik, ki odloča, koliko se človek ceni. Tako v resnici ogromna večina ljudi "dela za denar", kar je iz enega stališča duhovnosti negativno, saj predstavlja osnovo ega ali hudiča v človeku, iz drugega pa predstavlja največji izziv, ki ga je treba premagati.

Drugo pa je dejstvo, da se mora vsaka usluga, vsako delo, plačati, zato je neumno zdraviti zastonj - kar je spet ena od zablod v "duhovnem svetu". Vsak ima pravico oceniti svoje delo po svoje, a je treba biti gibljiv: nekdo nima denarja in mu pomagaš zastonj, ker te pač potrebuje, nekdo ga ima več pa mu računaš malo več. Ampak to se zgodi spontano, brez razmišljanja in seveda brez odvisnosti od denarja, kar pomeni, da ga lahko dobiš kolikor ga hočeš ali potrebuješ v določenem trenutku - in dobiš ga od Boga - za nagrado in za to, da z njim narediš nekaj pametnega tudi za druge - ne samo za to, da si postaviš hišo in kupiš avto. Še so drugi načini.
Ko postaneš nesebičen, si rešen vseh strahov - pa tudi smrti.
Nesebični so lahko samo mojstri in teh je na svetu danes zelo malo - peščica. A ta peščica poganja svet. Kljub temu, da k njim ljudje hodijo množično in puščajo pri njih bajne vsote denarja, velika večina "pohodnikov" še vedno ne ve, da morajo sami izboriti svojo svobodo. Mojstri ne bojo zanje niti mignili, ker bi to bilo proti vsakemu pravilu ljubezni. Delati proti svobodni volji drugega je največji greh in mojstrom ne pade na pamet, da bi si nabirali karmo. In svobodna volja ljudi je strnjena v enem (vcepljenem) vzorcu : "nimam se rad, ne cenim se". Najprej se imej rad, potem boš dobil pa vse, kar hočeš. Dobesedno. Temeljni vzorec in vzrok vsega zla na svetu se nahaja v vsakem človeku, v negativnem odnosu do samega sebe. Zato se je treba soočiti s sabo, druge poti ni in je ne bo!

Marsikdo se bo vprašal (ali pa bi želel vprašati mene), kakšna je to svobodna volja ljudi in zakaj mojstri ne pomagajo, kot bi lahko. Prvič, predno smo prišli na Zemljo (vsi skupaj, brez izjeme), smo se prostovoljno odločili za to pot in tudi za to, da moramo najprej sami premagati ego (znebiti se jeze, sovraštva, maščevalnosti, žalosti), šele potem "pridejo naši vesoljski bratje po nas". Drugič - mojstri pomagajo v določenih izjemah, da človeštvu pokažejo, kaj se da storiti - in temu rečejo ljudje "čudežne ozdravitve" ter čudežni pojavi v naravi. Da verjamejo vanje le tisti, ki so bili poleg pa je tako in tako jasno. Preko časopisov in televizije se ne da zaslepljenega človeka prepričati v nekaj, kar je popolnoma izven njegovega dojemanja sveta.
Morda so nekateri med vami brali Crowleya in naleteli na besede: "Deluj po svoji volji. Ljubezen je najvišji zakon. Ljubezen pod voljo." Koliko napačnih razlag teh enostavnih besed in kakšno pomanjkanje zavesti!

Ljudje, ki so zaslepljeni s sovraštvom, si predstavljajo, da lahko mirno sovražijo druge, pljuvajo po njih, jih zaničujejo, tepejo, ubijajo... Tisti, ki imajo velike strasti, mislijo, da si lahko privoščijo seks s komerkoli želijo... Tisti, ki so obsedeni s hrano, mislijo, da lahko požrejo vse, kar jim pade na pamet in jim ne bo nič škodilo... Obsedeni s cigareti in drogami ter alkoholom si jemljejo pravico do neskončne uporabe in zlorabe teh snovi... Nihče med njimi pa ne ve, da dela to samo zato, ker ima ego, ki ga boli in stiska. Nihče ne ve, da se v bistvu sovraži in samo teši svoja negativna čustva z zadovoljevanjem svojih najnižjih potreb - ki jih ustvarjajo zlovešča bitja, imenovana "elementali". In tudi ne vejo, da to, kar delajo, delajo proti svoji volji in ne po svoji.

Človek, ki odkrije svojo voljo in jo uresniči, najde tudi ljubezen in svobodo. Zato "je ljubezen najvišji zakon" in zato "deluj po svoji volji". Kdor deluje zares po svoji volji, nikoli ne zlorablja druga bitja, ker mu tedaj ljubezen postane najvišji zakon. Vse, kar želi pa dobi v trenutku od Boga - znotraj sebe, v neskončnih dimenzijah uma.
Ljudje, ki so globoko v egu, so bitja ekstremov in nasprotij - v njih vlada kaos in nerazumevanje. Ker pa nimajo primerjave z drugimi stanji zavesti, ne morejo vedeti, da je to res ekstremnost. Šele na poti spoznavanja sebe, ki jo imenujemo srednja pot, ugotovijo razliko med svojimi stanji in jo uspejo izničiti. Takemu človeku pravimo, da je "nič", ker v njem ni nasprotij. Nekateri pa to razumejo narobe in se delajo, da so nič, tako da se neprestano podcenjujejo, mučijo, tepejo in dovolijo, da jih drugi mučijo. Popolnoma nepotrebno zaničevanje samega sebe, s čimer pridejo le do najglobljih temin pekla - ko jim zmanjka vsaka volja do življenja. Ljubezen je Bog, življenje je Bog in samo volja do življenja rešuje ljudi iz popolnega kaosa in teme, ki ji rečemo pekel. To je popolno uničenje oziroma stanje, ko duša preneha bivati in tako zanjo "večnost" in "življenje po smrti" prenehajo obstajati. Iz pekla se zares ne vrne nihče, ker izgine za vse večne čase. To je seveda absolutni ekstrem, absolutno zanikanje Boga in sebe, to je absolutno skrčenje in uničenje, ki nima zveze z življenjem, Kozmosom, Bogom, obstojom in veseljem do obstoja.

Ljudje, prebudite se, nehajte se mučiti in se začnite ljubiti kot največji zaklad na svetu. In tako lepo kot ravnate s sabo, ravnajte z drugimi. Tu vas čaka sreča, ne v smrti, ne v uničenju. Bodite nežni in prijazni, odprti in dobrosrčni, a ne naivni; vedno morate vedeti, komu dati in kaj dati ter kdaj reči "ne". Vsega se boste naučili, ko se boste odločili za življenje in ljubezen. Česar sedaj ne razumete, boste sčasoma razumeli, samo predajte se ljubezni.

Bono Baršek 040/334-866
www.svet-je-lep.com

KONEC

Drobtinice modrosti 1.del