Prevedla in uredila Bernarda Pavko Prava

V prvi eri, ki je bila Lemurija, so angelska bitja prišla v materijo, prevzela so fizično obliko, integrirala to, kar imenujete 3D ali fizično realnost. Za njo je prišla Alt, čas, ki je trajala dosti dosti..., stotisoče let časa. V Alt se je začela razvijati vsa človeška identiteta, skušalo se je doseči večje udobje v fizični realnosti. Telesa so dobila različne oblike in velikosti, nekateri angeli so se inkarnirali v majcena telesa velikosti muhe in drugi v fizična bitja velikosti velikih stavb.

V Alt smo skušali telo standardizirati. Želja je bila. Bila je izbira. Alt je bila vrsta resničnega doma na Zemlji, ko smo začeli usklajevati telo in um, ustvarjati enost, skušali s podobnostjo premostiti razlike. Dosti energijskega dela je bilo usmerjenega na fizično telo; niso bile električne, ampak vrste energij, ki jih zdaj ni, vibracijske energije, ki so šle v DNK in začele spreminjati telo. Reinkarnirano bitje je potem s seboj prineslo drugačno kodiranje in počasi so bila vsa telesa relativno standardizirana. Fizična telesa so se operirala, vendar ne z noži, ampak z zelo natančnimi svetlobnimi pomagali.

Pišeta: Dušan Donko in Bernarda Pavič

HUN IN PO – DUHOVNA ORGANIZACIJA VIŠJIH IN NIŽJIH DUŠ ZNOTRAJ NAS

Ste se že kdaj zalotili v konfliktu s samim seboj? Ali bi znali povedati kdo znotraj vas je v konfliktu? Zjutraj, ko se morate vstati iz postelje; ali se kdaj zalotite pri barantanju s samim seboj: “Še pet minut”, na drugi strani pa “Ne, takoj vstani, sicer boš zamudil/a službo”. Ali pa “Tale desert bi se mi pa zdaj prav prilegel”, takoj za njim pa “Niti slučajno…” in podobno. Bralci naše revije verjetno nimate težav s konceptom, da znotraj nas obstaja nekaj bolj subtilnega, nekaj čemur pravimo duša. Toda, ali bi vas presenetilo če bi dejali, da duša ni samo ena.

Sedem nižjh in tri višje duše
Tradicija Taa govori, da zdrav človek poseduje sedem nižjih (yin - zemeljskih) in tri višje (yang-nebeške) duše.

Prevedla in uredila Bernarda Pavko Prava

Sredi julija 2006 je bila v Coloradu 10. poletna konferenca Nove Energije, ki se jo je udeležilo 370 ljudi iz 27. držav. Govorniki so bili angel Tobi, Kuthumi in Adamus Karminskega koncila, ki ga bolj poznamo pod imenom Saint Germain. Družabnike z druge tančice kanalizira američan Geoffrey Hoppe, podrobnosti pa lahko slišite in preberete na www.crimsoncircle.com. Tule skrajšano povzemam informacije o gnostu, od Atlantide naprej manjkajočem delu človeške energije. Mene so predavanja pretresla; tudi tebi želim, da začutiš energijo za besedami in z njo povezano svojo resnico.

Informacije, ki sledijo, so tvoj glas, in kažejo, kje si v življenju, v učenjih in v svojem duhovnem delu, je začel angel Tobi. V njih se uglašujete fizično prisotni, poslušalci po internetu, bralci in poslušalci iz prihodnosti. Vsebina, ki sledi, je posebna, je izkušnja, spomin je in pozabljanje istočasno. Enostavna je, a ne v skladu s splošno veljavnim in sprejetim; jasna je, a obenem uganka.

Piše: Bernarda Pavko Prava

Človek začne svojega duha spoznavat običajno na neki nižji ravni zavedanja; spremembo bi rad, ker želi lažje ali boljše človeško življenje, novo in izpopolnjeno tretjo dimenzijo. Pod krinko duhovnega razvoja v resnici želi več zdravja, bogastva, boljše osebne odnose, mogoče ugled, enostavno boljše človeško življenje. Potem pa se mu v večih življenjih začnejo odpirati vrata, skozi katera slej ko prej stopi in se znajde pred možno izbiro spremembe na ravni duše oz. duha svojega bitja. Tu pomaga Saint Germain. Ne bodi boljši v sistemu - zapusti ga 100%; ne 90% - popolnoma izstopi iz hipnoze, nam pravi.

Vsaka energija se mora slej ko prej osvoboditi svoje strukture, vsaka energija mora poleteti, se razširiti. Vsaka energija išče rešitev, izpolnitev in svobodo, zato začni živeti in razširi se čez omejitve, ki si si jih sama ustvarila. Skupaj z drugimi energijami v Karminskem krogu nas skuša spomniti, da smo ljudje rojeni večdimenzijski. Dar meddimenzijskih potovanj imamo in sposobnost premikanja zavesti v in iz dimenzij. Potem pa se zataknemo v 3D in celo verjamemo, da smo padli na Zemljo in da moramo prositi in trpeti, da sploh pridemo ven.

Vsa bitja imajo naravo Bude. Ali to velja tudi za vsa bitja v petih področjih , kot so bitja v peklu, lačni duhovi in tako naprej; in ali imajo sposobnost, da preidejo do razsvetljenja. Ne. Samo »dragoceno človeško življenje«, ki ima dve kvaliteti prosti čas in obdarjenost ter duh, ki drži tri vere, je zelo dobra osnova za delo do razsvetljenja.

Povzetek:
Prosti čas in obdarjenost, zaupanje, hrepenenje in čistost.
Dva od telesa in tri od duha, teh pet vključuje izvrstno osnovo za delo.

Strah se nam pogosto izmika, ter se ponovno prikazuje v različnih oblikah. Preraste lahko v pravi panični strah, ki ima pogosto za poledico nepremišljena dejanja.

V svoji knjigi Plamen pozornosti J.Krishnamurti pravi, da ga spregledamo lahko samo, če se ga dotaknemo. Je nekakšen časovni premik preteklosti, ki se nadaljuje v sedanjost, kjer jo lahko spreminja. Smo preteklost, sedanjost in prihodnost. Smo rezultat večtisočletne preteklosti, pa tudi sedanjost, ki pritiska na nas s svojimi vtisi, socialnimi pogoji ipd. , pa tudi prihodnost. V nas teče nekakšen lasten notranji čas – preteklost, ki se v sedanjosti spreminja in se nadaljuje v prihodnost. Vse dokler traja, traja tudi strah. Imamo službo, toda lahko jo izgubimo, kar je skrito v prihodnosti in prihodnost je čas. Imel sem bolečino in upam, da jo ne bom imel nikoli več.

Sedaj sem varen, toda jutri mogoče ne bom. Spomin na bolečino in razmišljanje o njej je tisto, ki povzroča strah. Misel in čas sta torej odgovorna za strah.

Piše: Bernarda Pavko Prava

Še tedna kasneje mi gre na smeh ob vprašanju, zakaj ne svarim pred Saint Germainom. To! pa je kozmična zarota. Praznujem jo skupaj s Svaho, Svetlobo (v vsakem dihu) višjega hrama, ki so moja skupina prijateljev z druge strani tančice. Med njimi je tudi Saint Germain. Samo z njim mi pomahaj, pa se vsa odprem in predvsem težko ostanem tiho - če vprašanje ni provokacija. Ko več kot eno življenje v eni inkarnaciji porabiš zato, da začneš vedeti, kdo si, potem ti vsi, ki ti pri tem pomagajo, pridejo res blizu.

Eden od teh je zame Saint Germain; in pred njim naj bi opozarjala? Čarobnost življenja je to, Merlinov vpliv, Saint Germainov šepet Marji, ki je postavila vprašanje in darilo meni, ki sem se tedne veselila, da bom tudi v teh besedah z njim.

Čeprav je doktrina reinkarnacije v vzhodnih tradicijah dobro poznana in sprejeta, pa tudi krščanstvu ni (bila) neznana. Do šestega stoletja (točneje do petega koncila v Konstantinoplu, leta 553) krščanska misel ni zanikala reinkarnacije. Po tem času se o reikarnaciji ni več govorilo, čeprav so jo posamezniki (Maximus iz Tira, 580-662; Johannes Scotus Erigena, 810-877, sv. Frančišek Asiški in drugi ter nekatere skupine kot so Katari in Bogomili) še vedno omenjali in vanjo verjeli.

Eden najvplivnejših zgodnjih cerkvenih očetov Origen iz Aleksandrije (185-254), ki je imel izjemen vpliv na krščansko misel, se je v svojem delu Contra Celsum (1, xxxii) vprašal: "Ali je neracionalno, da se duše uvedejo v telesa v skladu s svojimi odlikami in preteklimi dejanji ...?" V delu De Principiis pravi, da "duša nima niti začetka niti konca." Sinesius (373-414) škof iz Ptolemaia je zapisal (molitev): "Oče, dopusti, da se moja duša zlije s svetlobo in da nič več ne bo potisnjena v zemeljske iluzije."

Bog je vesoljno življenje. Prisoten je v vsakem delčku neskončnosti, v vsakem atomu, v vsakem kamnu, v vsaki rastlini in živali, in tudi v vsakem človeku. Zato ne potrebujemo posrednikov in posebnih mest, da bi se Mu približali. Približamo se Mu lahko kjerkoli in kadarkoli. Potrebno je le odpreti svoje srce in Ga iskreno nagovoriti.

Velikokrat imamo občutek, da Ga ne moremo popolnoma dojeti, toda to je samo zaradi tega, ker smo se tako zelo oddaljili od Njega. Naša srca so postajala vse bolj hladna, saj smo v njih občutili vse manj ljubezni. Toda On se ni oddaljil od nas. Prav vse nas vsak trenutek nosi v svojem iskrenem in neskončno ljubečem srcu. Vedno znova in v vseh časih nam je pošiljal preroke, Njegove razsvetljene sinove in hčere, ki so prevzeli Njegovo naročilo, da bi ljudem spet približali Njegovo besedo ljubezni in bi se v ljudeh spet prebudilo hrepenenje in želja, da se vrnejo k Njemu.

Adama preko Aurelie Louise Jones

Aurelia: Adama, kakšna je najvažnejša vloga bitij iz notranjosti Zemlje v letih zemeljskih sprememb od 2006 do 2008?

Najprej se morate zavedati, da je to naš skupen projekt in mi vsi pri tem sodelujemo. Skupaj pomagamo planetu Zemlja in človeštvu pri prehodu v dimenzijo Ljubezni in Luči skozi proces Vnebovzetja, ko življenje, kot ga poznate, ne bo nikoli več isto za nikogar, ki živi na površini. Nikogaršnja vloga ni pomembnejša od vloge drugega. Vse delo, ki ga opravljamo skupaj znotraj Zemlje v pripravah na dvig planeta v luč, je del velikega načrta, ki ga je kreiral sam Stvarnik. Vsak izmed nas predstavlja poseben delček tega gigantskega in svetega dela. Vsi mi si na osnovi prostovoljne odločitve pomagamo med sabo in delamo tisto, kar je potrebno opraviti, da bi dovršili nalogo dvigniti planet in človeštvo na višjo raven. Delamo v tesnem sodelovanju z Galaktično Konfederacijo in od njih prevzemamo naše naloge.

Piše: Bernarda Pavko Prava

Ljudje določene stvari počnemo, ker so nam všeč rezultati. Vse, kar delamo, v bistvu delamo zato, ker nam rezultati na en način odgovarjajo, pa naj gre za odnose, denar, zdravje, za karkoli. In mnogim je všeč staro. Živijo v starih prostorih, delajo v stari službi, se ogledujejo v starih odnosih in se prepričujejo, da jim tako ustreza. Pa jih je le strah spremembe, pomeni večje materialne, duhovne in čustvene samostojnosti, v kateri bi spoznali nove dele sebe.

Ljudi je strah svojih potencialov, življenja se bojijo. Novo tisočletje je v službi resnice, zato jo je v dnevnih novicah vedno več in noter v ljudeh se dogaja: Kaj če tudi več moje resnice pride na dan? Ne samo, da bodo kazali s prstom za mano, lahko mi celo kaj naredijo, izkaže se lahko, da nimam prav in kaj vse lahko izgubim! Ko te je strah, te je v resnici strah sebe in zase. A samo pod temi tesnobami je božanskost človeka in pokazala bi se rada.

Adama preko Aurelije Louise Jones

Aurelia: Adama, kakšne spremembe lahko pričakujemo na planetu v letošnjem letu in mogoče v naslednjem?

Pozdravljeni prijatelji, javlja se vam Adama iz Telosa. Mi, Lemurijčani iz Telosa prihajamo kot prijatelji do vas in z veseljem delimo z vami to komunikacijo.

Kot vsi veste, prihaja čas velikih sprememb za ta planet. Mnogi od vas ste večkrat govorili o teh spremembah, ki so bile obljubljene že dolgo tega ter da se njihov čas zelo počasi približuje. Mnogi izmed vas bi radi videli, da bi se ta proces pospešil in da bi čim hitreje prišlo do sprememb. Torej, bodite pripravljeni in budni, najdražji. V letih 2006, 2007 in 2008 boste videli in izkusili mnoge spremembe, na katere ste čakali, čeprav se morda ne bodo zgodile na način, ki ste ga predvidevali.

Bog je vse v vsem, pravi Pavel - Jezusov postapostol in ideolog. Torej ni Boga izven nas, če ga ni v nas samih.

Kdor vidi Boga izven sebe, kdor misli, da se lahko pride do njega le po smrti, ta ne pozna Boga, pozna le Boga malika. Ta hodi po cerkvah, džamijah, templjih, svetiščih in časti Boga malika, v bistvu pa časti služabnike tega malika. Ljubimo jim roke, se jim klanjamo in mislimo, da se lahko samo preko njih pride do Njega. Ali nam res študij bogologije prinese ključ do stika z Bogom, do tega, da postanemo njegovi "zemeljski" advokati, njegovi zagovorniki, njegovi pooblaščeni glasniki, njegovi vazali.

Ker pa je Bog tudi v nas, zato velja stavek, da smo vsi božji otroci in nadalje ko "zrastemo", lahko postanemo Bogovi in stvarniki svojih Nebes in svoje Zemlje in tudi svojega Pekla. Kajti On je pravičen sodnik, ki hudo kaznuje in dobro plačuje.

Ko dosežeš cilj, za katerega si se BORIL, krvavel in potil pol življenja,ko nisi klonil pod obtožbami prijateljev in sovražnikov,
ko te naposled svet za EN SAM DAN okrona za kralja,
stopi k ogledalu, se poglej in vprašaj,
kaj ti oznanja človek v njem?

Ni pomembno,kako sodi o tebi okolje, oče,mati ,profesor,šef,dekle ali žena,
v življenju je najpomembnejše MNENJE spremljevalca,ki strmi vate iz ogledala.
On je bil,je in bo tu zavedno.
Misliš si, da ga poznaš-motiš se! Krepko se motiš!
Vsak dan mu zreš v oči,toda zares videl,slišal ali otipal ga nisi še nikoli!
Popoln tujec ti je.
Do danes...

Materialno, emocionalno, mentalno, duhovno – vse to so naša »telesa« in motnja katerega koli od njih, se lahko kaže kot zdravstveni problem. Razlogi zaradi katerih zbolimo in (ne)ozdravimo presegajo fizične faktorje. Naše zdravje je odvisno tudi od tega, kaj sami storimo, da bi sprožili zdravilno silo, ki je v nas. Da bi lahko postali sami svoj terapevt, moramo najprej veliko narediti za svoj duhovni razvoj. Pomembni koraki na tej poti so meditacija, verovanje, molitev. Vendar molitev, ki ozdravlja ni in ne sme biti samo golo ponavljanje naučenih fraz, pač pa proces v katerem se s celotnim bitjem poglobimo v besede, katere izgovarjamo- bodisi, da gre za odpiranje duše in iskanju tolažbe ali za izrekanje afirmativnih stavkov.

Kako se obnašamo, čutimo in priznavamo Boga. Ali za nas obstaja, se upamo povedati tudi drugim, da ga priznavamo, prosimo za pomoč in sprejemamo njegovo vodstvo?

Vsako delovanje, ki je usmerjeno za Boga (človeka, v katerem prebiva Bog), ko ga spoštujemo, ljubimo, pomagamo, če nas prosi, pokažemo svojo pot, ki je svetlejša, modrejša, lažja in hitrejša je delovanje, ki nas bogati.

Bog nam odpušča vsakič, ko ne vemo, da delamo narobe, ko imamo željo, da smo boljši in bolj ljubeči. Vendar, ko enkrat vemo, kako deluje Božji zakon, ni več opravičil. Poznamo vzrok in posledico, se zavedamo zakaj se nam stvari dogajajo in kaj nas doleti, če ravnamo dobro in kaj, če ravnamo slabo. Imamo pa tudi pomešane pojme o tem, kaj je dobro in kaj slabo, kar je odvisno od vzgoje, okolja in lastnega duhovnega razvoja in prepričanja. Iskreni pa smo lahko le tedaj, ko pogledamo v svoje srce in vprašamo svojo vest: ali delam prav? Takrat nam Bog preko naše vesti sporoča kaj je dobro in kaj slabo.

Piše: Bernarda Pavko Prava

Po mojem odzivu na elektronsko pošto kvazi nezemljanov me je presenetilo vprašanje bralke - zakaj opozarjam pred nezemljani, ne pa pred Saint Germainom? Presenečena sem spet in spet prebirala pripombo, ki je vabila v še več moje resnice. Ker žabi ni težko v vodo skočit, jo je tukaj nekaj več.

Opozorila zelo hitro postanejo pravila in po mojem razen osnovnih niso več smiselna. Ne delaj sile in ne segaj po tujem..., pa še tega ne upoštevamo. Ob razkritih dejanjih v vladi, cerkvi in poslovnem življenju, pravila postanejo smešna. Današnji grešniki so včeraj svarili, celo žugali, oni so določali prav in narobe. Prava groteska. Igra na Zemlji postaja zanimiva in pošteno zakotaljeni z vrhov sončne strani Alp, zgleda, da se ne moremo ustaviti. Dosti odraslih je jeznih ali zmedenih, a svet na srečo stoji na mladih. Da se bo nehal majat, se je frustriran parlament na začetku poletja odločil za hora legalis; po polnoči mlajših od 16 let ne bo več v lokalih z alkoholom! Avbe, avbe!! Otrokom je danes ime Šana, Tajra in Tian, ne več Angelca, Gojko ali Hilda. Najstniki niso ovce, kot smo bili mi; občutljivim in bolj sposobnim je v kontroli in manipulaciji okolice težje, krivde jim ni mogoče nabiti, svoje meje poznajo in braniti jih skušajo.

Usedem se. Utihnem v sebi. Dovolj upiranja! Vem kdo sem in ni več dvomov v to, kaj mi je početi. Vem, kje je moje srce, kje je moja strast. Nič več skrivanja... pred sabo. Nič več stranpoti za bežanje. Ne da se mi več. Konec je.

Prebudila sem se in naj se še tako trudim, ne morem več zaspati nazaj. Moje življenje je resnično, jaz obstajam! Ni več tujih poti, samo še moja pot je. Pa še ta samo do tam, do kjer sem jaz. Naprej... tema. V meni pa mir, zaupanje.

Brez velikega poka, brez eksplozij. Samo nežen premik, potisk do roba. Vse veliko in pomembno se je dogajalo pred tem.

Zdaj so zvezde nad mano, z razširjenimi rokami stojim, tiha v sebi, z odprtim srcem. Ko si rečem, ja, grem v to, se zavem, da sem že šla... zdavnaj.

Starega sveta (zame) tako ali tako ni več, zakaj bi se silila ostajati tam.

Apriorna pozitivna naravnanost v življenju je zelo pomembna. Zato, ker človek dela stvari v duhu svojega lastnega prirojenega osnovnega programa. Čim bolj se človek v svojem delovanju približa univerzalnemu človeškemu programu delovanja, tem dlje, tem bolj zdravo in učinkovito živi. Tem manjši stres doživlja.

Velikokrat se sprašujemo, kaj določeni ljudje mislijo z »grehi«. Zakaj je določena stvar greh, druga pa ni. Sam mislim, da če človek ne deluje v skladu z določenimi univerzalnimi moralnimi pravili (za katere mislim, da predstavljajo v bistvu njegov lasten osnovni program delovanja – »navodila za uporabo«), si ustvarja stres v svojem lastnem organizmu. Kot bi deloval proti svojemu prirojenemu programu za delovanje. Čim manj ta pravila sam spoštuješ in jih v vsakdanjem življenju ne uporabljaš, tem večji stres si v svojem organizmu ustvarjaš. In tem krajše živiš (ali gre človek zato v pekel ali nebesa je drugo vprašanje, na katerega odgovora ne vem, ker nisem umrl).

Štiri dni brez hrane, vode in spanja.
V razmišljanju, tišini, molitvi in meditaciji

Da obstaja obred za iskanje osebne vizije (vizion quest), sem izvedel približno dve leti nazaj, ko je Shirli Roden na enem od svojih koncertov zaigrala pesem o doživljanju te čudovite izkušnje.
V pesmi opisuje globlji stik s seboj, spoznanje živosti ter enosti z naravo ter svoje občutke ob tem.

Po koncertu pa je omenila, da je to odkrila preko Aleksandre, ki se je ukvarjala z organizacijo indijanskih obredov v Sloveniji in ker me je stvar zanimala, mi je Aleksandra podrobneje predstavila svoje delo in povedala kaj sploh pomeni iti na vision quest.

Svetlobno telo je novo svetlobno telo naše aure, katerega ni bilo mogoče obuditi pred prihodom novih, višjih energij, ki sedaj v novejši dobi obdajajo zemljo (fenomen med drugim poimenovan tudi Photon Belt Energy).

Z obujanjem svetlobnega telesa lahko doživimo popolno transformacijo čustvenega nivoja, mentalnega nivoja in ostalih nivojev našega zavedanja, vzpostavimo zavestni stik z našo dušo, smo v popolni komunikaciji z našimi vodniki, duhovnim svetom in seveda tudi z izvorno svetlobo (Divine Light).

Obuditi svoje svetlobno telo je lahko čudovita transformacija, ki pa zahteva kar nekaj duhovnega predznanja in razumevanja. Sam postopek obujanja svetlobnega telesa in transformacija so namenjeni vsaki individualni duši in njeni duhovni izpolnitvi in v nikakršnem kontekstu individualnosti posameznika ne omejujejo in postavljajo pravil.

Bog, ko sem prejela to pisanje, sem mislila, da nimam časa za te stvari in da je to res neprimerno početi med delom. Potem sem ugotovila, da ravno tako razmišljanje povzroča v današnjem svetu največ težav.

Boga skušamo obdržati v cerkvi ob nedeljah zjutraj, oz. zvečer, med tednom pa delamo drugače. Radi ga imamo ob sebi kadar smo bolni in seveda ob pogrebih; vsekakor pa nimamo časa in prostora Zanj kadar delamo ali se zabavamo. Te stvari so naša osebna stvar in jih lahko uredimo tudi sami, brez Njega.

Naj mi Bog odpusti za vsakokrat ko On ni na prvem mestu v mojem življenju.

Vedno bi morali imeti čas da bi se spominjali kaj vse je naredil za nas.

Če se ne sramuješ, sledi naslednjim navodilom:

Piše: Vesna Periček Krapež

Po elektronski pošti je pred časom krožilo nekoliko potrto razmišljanje o paradoksih v življenju povprečnega človeka na Zahodu: "Potrošimo več, a imamo manj, kupujemo več, a uživamo manj . Imamo večje hiše in manjše družine, več ugodnosti, a manj časa". Na Zahodu res živimo vedno bolj hitro, napeto, nestrpno in površno. Nenehno smo bombardirani z neštetimi in večinoma nebistvenimi informacijami, stalno se nam ponujajo preštevilne potrošniške dobrine. Naša življenja se ob takem življenjskem slogu neusmiljeno pogrezajo v en sam kompleksen, velikanski stres. Temu, kar imamo, se reče civilizacijski standard in, paradoksalno, čim več ga je, tem manj je, kakor kaže, v njem prave, globoke sreče. Človek ni še nikdar imel toliko znanja, tudi ni znal tako dobro poskrbeti zase in ni bival tako lagodno, toda srečen ni zato nič bolj, morda manj.

Razlogi za tako stanje so nedvomno kompleksni, toda eden od njih je prav gotovo tudi zmotna predstava, ki jo gojimo o življenju, namreč, da smo kot človeštvo sami na tem planetu (poleg narave in bitij v njej) ter sami sebi popolnoma dovolj.