Adama preko Aurelije Louise Jones

Aurelia: Adama, kakšne spremembe lahko pričakujemo na planetu v letošnjem letu in mogoče v naslednjem?

Pozdravljeni prijatelji, javlja se vam Adama iz Telosa. Mi, Lemurijčani iz Telosa prihajamo kot prijatelji do vas in z veseljem delimo z vami to komunikacijo.

Kot vsi veste, prihaja čas velikih sprememb za ta planet. Mnogi od vas ste večkrat govorili o teh spremembah, ki so bile obljubljene že dolgo tega ter da se njihov čas zelo počasi približuje. Mnogi izmed vas bi radi videli, da bi se ta proces pospešil in da bi čim hitreje prišlo do sprememb. Torej, bodite pripravljeni in budni, najdražji. V letih 2006, 2007 in 2008 boste videli in izkusili mnoge spremembe, na katere ste čakali, čeprav se morda ne bodo zgodile na način, ki ste ga predvidevali.

Bog je vse v vsem, pravi Pavel - Jezusov postapostol in ideolog. Torej ni Boga izven nas, če ga ni v nas samih.

Kdor vidi Boga izven sebe, kdor misli, da se lahko pride do njega le po smrti, ta ne pozna Boga, pozna le Boga malika. Ta hodi po cerkvah, džamijah, templjih, svetiščih in časti Boga malika, v bistvu pa časti služabnike tega malika. Ljubimo jim roke, se jim klanjamo in mislimo, da se lahko samo preko njih pride do Njega. Ali nam res študij bogologije prinese ključ do stika z Bogom, do tega, da postanemo njegovi "zemeljski" advokati, njegovi zagovorniki, njegovi pooblaščeni glasniki, njegovi vazali.

Ker pa je Bog tudi v nas, zato velja stavek, da smo vsi božji otroci in nadalje ko "zrastemo", lahko postanemo Bogovi in stvarniki svojih Nebes in svoje Zemlje in tudi svojega Pekla. Kajti On je pravičen sodnik, ki hudo kaznuje in dobro plačuje.

Ko dosežeš cilj, za katerega si se BORIL, krvavel in potil pol življenja,ko nisi klonil pod obtožbami prijateljev in sovražnikov,
ko te naposled svet za EN SAM DAN okrona za kralja,
stopi k ogledalu, se poglej in vprašaj,
kaj ti oznanja človek v njem?

Ni pomembno,kako sodi o tebi okolje, oče,mati ,profesor,šef,dekle ali žena,
v življenju je najpomembnejše MNENJE spremljevalca,ki strmi vate iz ogledala.
On je bil,je in bo tu zavedno.
Misliš si, da ga poznaš-motiš se! Krepko se motiš!
Vsak dan mu zreš v oči,toda zares videl,slišal ali otipal ga nisi še nikoli!
Popoln tujec ti je.
Do danes...

Materialno, emocionalno, mentalno, duhovno – vse to so naša »telesa« in motnja katerega koli od njih, se lahko kaže kot zdravstveni problem. Razlogi zaradi katerih zbolimo in (ne)ozdravimo presegajo fizične faktorje. Naše zdravje je odvisno tudi od tega, kaj sami storimo, da bi sprožili zdravilno silo, ki je v nas. Da bi lahko postali sami svoj terapevt, moramo najprej veliko narediti za svoj duhovni razvoj. Pomembni koraki na tej poti so meditacija, verovanje, molitev. Vendar molitev, ki ozdravlja ni in ne sme biti samo golo ponavljanje naučenih fraz, pač pa proces v katerem se s celotnim bitjem poglobimo v besede, katere izgovarjamo- bodisi, da gre za odpiranje duše in iskanju tolažbe ali za izrekanje afirmativnih stavkov.

Kako se obnašamo, čutimo in priznavamo Boga. Ali za nas obstaja, se upamo povedati tudi drugim, da ga priznavamo, prosimo za pomoč in sprejemamo njegovo vodstvo?

Vsako delovanje, ki je usmerjeno za Boga (človeka, v katerem prebiva Bog), ko ga spoštujemo, ljubimo, pomagamo, če nas prosi, pokažemo svojo pot, ki je svetlejša, modrejša, lažja in hitrejša je delovanje, ki nas bogati.

Bog nam odpušča vsakič, ko ne vemo, da delamo narobe, ko imamo željo, da smo boljši in bolj ljubeči. Vendar, ko enkrat vemo, kako deluje Božji zakon, ni več opravičil. Poznamo vzrok in posledico, se zavedamo zakaj se nam stvari dogajajo in kaj nas doleti, če ravnamo dobro in kaj, če ravnamo slabo. Imamo pa tudi pomešane pojme o tem, kaj je dobro in kaj slabo, kar je odvisno od vzgoje, okolja in lastnega duhovnega razvoja in prepričanja. Iskreni pa smo lahko le tedaj, ko pogledamo v svoje srce in vprašamo svojo vest: ali delam prav? Takrat nam Bog preko naše vesti sporoča kaj je dobro in kaj slabo.

Piše: Bernarda Pavko Prava

Po mojem odzivu na elektronsko pošto kvazi nezemljanov me je presenetilo vprašanje bralke - zakaj opozarjam pred nezemljani, ne pa pred Saint Germainom? Presenečena sem spet in spet prebirala pripombo, ki je vabila v še več moje resnice. Ker žabi ni težko v vodo skočit, jo je tukaj nekaj več.

Opozorila zelo hitro postanejo pravila in po mojem razen osnovnih niso več smiselna. Ne delaj sile in ne segaj po tujem..., pa še tega ne upoštevamo. Ob razkritih dejanjih v vladi, cerkvi in poslovnem življenju, pravila postanejo smešna. Današnji grešniki so včeraj svarili, celo žugali, oni so določali prav in narobe. Prava groteska. Igra na Zemlji postaja zanimiva in pošteno zakotaljeni z vrhov sončne strani Alp, zgleda, da se ne moremo ustaviti. Dosti odraslih je jeznih ali zmedenih, a svet na srečo stoji na mladih. Da se bo nehal majat, se je frustriran parlament na začetku poletja odločil za hora legalis; po polnoči mlajših od 16 let ne bo več v lokalih z alkoholom! Avbe, avbe!! Otrokom je danes ime Šana, Tajra in Tian, ne več Angelca, Gojko ali Hilda. Najstniki niso ovce, kot smo bili mi; občutljivim in bolj sposobnim je v kontroli in manipulaciji okolice težje, krivde jim ni mogoče nabiti, svoje meje poznajo in braniti jih skušajo.

Usedem se. Utihnem v sebi. Dovolj upiranja! Vem kdo sem in ni več dvomov v to, kaj mi je početi. Vem, kje je moje srce, kje je moja strast. Nič več skrivanja... pred sabo. Nič več stranpoti za bežanje. Ne da se mi več. Konec je.

Prebudila sem se in naj se še tako trudim, ne morem več zaspati nazaj. Moje življenje je resnično, jaz obstajam! Ni več tujih poti, samo še moja pot je. Pa še ta samo do tam, do kjer sem jaz. Naprej... tema. V meni pa mir, zaupanje.

Brez velikega poka, brez eksplozij. Samo nežen premik, potisk do roba. Vse veliko in pomembno se je dogajalo pred tem.

Zdaj so zvezde nad mano, z razširjenimi rokami stojim, tiha v sebi, z odprtim srcem. Ko si rečem, ja, grem v to, se zavem, da sem že šla... zdavnaj.

Starega sveta (zame) tako ali tako ni več, zakaj bi se silila ostajati tam.

Apriorna pozitivna naravnanost v življenju je zelo pomembna. Zato, ker človek dela stvari v duhu svojega lastnega prirojenega osnovnega programa. Čim bolj se človek v svojem delovanju približa univerzalnemu človeškemu programu delovanja, tem dlje, tem bolj zdravo in učinkovito živi. Tem manjši stres doživlja.

Velikokrat se sprašujemo, kaj določeni ljudje mislijo z »grehi«. Zakaj je določena stvar greh, druga pa ni. Sam mislim, da če človek ne deluje v skladu z določenimi univerzalnimi moralnimi pravili (za katere mislim, da predstavljajo v bistvu njegov lasten osnovni program delovanja – »navodila za uporabo«), si ustvarja stres v svojem lastnem organizmu. Kot bi deloval proti svojemu prirojenemu programu za delovanje. Čim manj ta pravila sam spoštuješ in jih v vsakdanjem življenju ne uporabljaš, tem večji stres si v svojem organizmu ustvarjaš. In tem krajše živiš (ali gre človek zato v pekel ali nebesa je drugo vprašanje, na katerega odgovora ne vem, ker nisem umrl).

Štiri dni brez hrane, vode in spanja.
V razmišljanju, tišini, molitvi in meditaciji

Da obstaja obred za iskanje osebne vizije (vizion quest), sem izvedel približno dve leti nazaj, ko je Shirli Roden na enem od svojih koncertov zaigrala pesem o doživljanju te čudovite izkušnje.
V pesmi opisuje globlji stik s seboj, spoznanje živosti ter enosti z naravo ter svoje občutke ob tem.

Po koncertu pa je omenila, da je to odkrila preko Aleksandre, ki se je ukvarjala z organizacijo indijanskih obredov v Sloveniji in ker me je stvar zanimala, mi je Aleksandra podrobneje predstavila svoje delo in povedala kaj sploh pomeni iti na vision quest.

Svetlobno telo je novo svetlobno telo naše aure, katerega ni bilo mogoče obuditi pred prihodom novih, višjih energij, ki sedaj v novejši dobi obdajajo zemljo (fenomen med drugim poimenovan tudi Photon Belt Energy).

Z obujanjem svetlobnega telesa lahko doživimo popolno transformacijo čustvenega nivoja, mentalnega nivoja in ostalih nivojev našega zavedanja, vzpostavimo zavestni stik z našo dušo, smo v popolni komunikaciji z našimi vodniki, duhovnim svetom in seveda tudi z izvorno svetlobo (Divine Light).

Obuditi svoje svetlobno telo je lahko čudovita transformacija, ki pa zahteva kar nekaj duhovnega predznanja in razumevanja. Sam postopek obujanja svetlobnega telesa in transformacija so namenjeni vsaki individualni duši in njeni duhovni izpolnitvi in v nikakršnem kontekstu individualnosti posameznika ne omejujejo in postavljajo pravil.

Bog, ko sem prejela to pisanje, sem mislila, da nimam časa za te stvari in da je to res neprimerno početi med delom. Potem sem ugotovila, da ravno tako razmišljanje povzroča v današnjem svetu največ težav.

Boga skušamo obdržati v cerkvi ob nedeljah zjutraj, oz. zvečer, med tednom pa delamo drugače. Radi ga imamo ob sebi kadar smo bolni in seveda ob pogrebih; vsekakor pa nimamo časa in prostora Zanj kadar delamo ali se zabavamo. Te stvari so naša osebna stvar in jih lahko uredimo tudi sami, brez Njega.

Naj mi Bog odpusti za vsakokrat ko On ni na prvem mestu v mojem življenju.

Vedno bi morali imeti čas da bi se spominjali kaj vse je naredil za nas.

Če se ne sramuješ, sledi naslednjim navodilom:

Piše: Vesna Periček Krapež

Po elektronski pošti je pred časom krožilo nekoliko potrto razmišljanje o paradoksih v življenju povprečnega človeka na Zahodu: "Potrošimo več, a imamo manj, kupujemo več, a uživamo manj . Imamo večje hiše in manjše družine, več ugodnosti, a manj časa". Na Zahodu res živimo vedno bolj hitro, napeto, nestrpno in površno. Nenehno smo bombardirani z neštetimi in večinoma nebistvenimi informacijami, stalno se nam ponujajo preštevilne potrošniške dobrine. Naša življenja se ob takem življenjskem slogu neusmiljeno pogrezajo v en sam kompleksen, velikanski stres. Temu, kar imamo, se reče civilizacijski standard in, paradoksalno, čim več ga je, tem manj je, kakor kaže, v njem prave, globoke sreče. Človek ni še nikdar imel toliko znanja, tudi ni znal tako dobro poskrbeti zase in ni bival tako lagodno, toda srečen ni zato nič bolj, morda manj.

Razlogi za tako stanje so nedvomno kompleksni, toda eden od njih je prav gotovo tudi zmotna predstava, ki jo gojimo o življenju, namreč, da smo kot človeštvo sami na tem planetu (poleg narave in bitij v njej) ter sami sebi popolnoma dovolj.

Spodnja molitev preverjeno deluje, kadar imate željo, za katero si vroče želite, da bi se uresničila. Našli smo jo v knjigi "Vodnik po desetem spoznanju in ohranjanju vizije" avtorjev Jamesa Redfielda in Carol Adrienne.

MOLITEV S PROŠNJO SVETEMU DUHU
Sveti duh, ki rešiš vse težave in osvetljuješ vse poti, tako da lahko dosežem cilj. Ti, ki mi daješ Božji dar odpuščanja in pozabe vsega zla, ki mi je bilo storjeno in si z mano v vseh življenjskih trenutkih. V tej kratki molitvi se ti zahvaljujem za vse in potrjujem, da tudi v prividu snovnega sveta nočem biti nikoli ločen od tebe. Želim biti s teboj v večni slavi. Hvala za milost, ki jo izkazuješ meni in mojim.

Piše: Primož Škoberne

Po čem hrepenimo?
"Je to hrepenenje, ki nas muči, v nas zaradi tistih, ki jih imamo radi
in ki jih iščemo med živimi in mrtvimi?
Ali pa je hrepenenje v nas zaradi nečesa drugega,
kar iščemo in ne najdemo, žaru naše želje navkljub?

Glej, vse bo postalo naše, če se vase potopimo,
globoko do lotosa srca, kjer kraljuje bog.
O, da! O, da! Vse, kar si želimo, je na dosegu roke,
čeprav nevidno, za kopreno prevare.?
Čandogja Upanišad"

Ko okusimo nek sadež, ko se vtisne izkušnja globoko v spomin telesa, v spomin celic, ko postane izkušnja potreba, po kateri hrepeni telo kot žejni po vodi, takrat si bo vedno znova želelo tega sadeža. Morda v zavesti pozabimo nanj, na to, kako se imenuje, kakšnega videza je, kako diši in kakšen okus ima. A v podzavesti ne pozabimo in instinktivno hrepenimo po njem, čeprav v zavestnem umu ne vemo več, po čem.

STARODAVNA ŽENSKA MOČ SE PREBUJA

Znotraj vsake ženske se skriva naravno in divje bitje, opremljeno z instinkti, intuicijo in brezčasno vednostjo. To je Divja ženska in nujno jo je priklicati in oživiti. Utira pot skozi številne plasti zavesti do notranjih glasov, ki šepečejo v kostnem mozgu in vabi v kraljestvo duha, ki zdravi, prebuja, izziva in povezuje.

Cllarisa Pinkola Estes
Ženske, ki tečejo z volkovi

Novi časi prihajajo. Počasi a z gotovostjo. Nova doba, ki prinaša spremembe. Na vseh nivojih in v vseh ravneh obstoja. Z novo dobo prihaja tudi nov način obstoja ženskega. Boginja se prebuja, to čutimo vsi in tega procesa se ne da zatreti ali vstaviti. Žensko se nepreklicno vrača.

Sanjalo se mi je, da sem bil v nebesih in da mi jih je angel razkazal.

Z angelom vodičem sva se ustavila pred prvim oddelkom in angel je rekel: “To je Sprejemni oddelek; tu se sprejemajo vse priprošnje Stvarniku in molitve.“
Pogledal sem naokoli in videl, da je v oddelku kar vrvelo od množice angelov, ki so razvrščali obsežne liste in svežnje papirja od ljudi z vsega sveta. Potem sva šla naprej po hodniku, dokler nisva prispela do drugega oddelka.

Angel je povedal: „To je Pakirnica in Odpremnica, kjer se milost in sreča, ki so ju ljudje prosili, zavijata in odpremljata tistim, ki so prosili zanju.” Tudi v tem oddelku je delo potekalo vročično. Mnogi angeli so delali brez predaha, saj je bilo treba na Zemljo odposlati ogromno število paketov s srečo.

Piše: Primož Škoberne

Že vrsto let spremljamo nenavadne inspirativne pojave in ugotavljamo, da glede na njihovo pogostnost in pozitiven učinek na ljudi, lahko upravičeno zatrjujemo, da gre za največjo zamolčano "skrivnost", za prezrta znamenja sodobnega časa .

Menimo, da je poglavitni razlog za takšno ignoranco zelo močna in razširjena iluzija človeštva danes: da smo kot človeštvo sami in samozadostni. Jedro te iluzije je samozaverovanost človeštva v materialistično doktrino. Njena naravna posledica pa sebično in kratkovidno prepričanje, da je človek gospodar planeta ter da mu vse na njem pripada (in še več, da mu pripadajo tudi planeti, ki jih doseže). V iluziji, da smo sami, se skriva nadutost nad vsem ostalim, kar biva na tem planetu in kar v posledicah ogroža življenje na Zemlji in človeka samega.

Piše: Bernarda Pavko Prava

A želiš, da se pokažemo? je naslov zarote, ki se pred poletjem 2006 prenaša z elektronsko pošto. Vprašanje postavlja anonimni galaktični vir, ki v dolgem pisanju še najbolj spominja na naš parlament. Neznani pisec človeštvo vabi v izraz svobodne volje, ki v bistvu je prilika spogledati se s seboj:
A sem pripravljen sprejeti polno odgovornost za svoje življenje? Ali bom (spet) oddala svojo moč nekomu/nečemu zunaj sebe? V tem primeru nezemljanom. In zakaj bi to bila zarota?

Zarote so sestavni del človeškega življenja. Že otrok se jih zaveda, najbolj tistih v filmih in manj kakšne v družini ali šoli. Zarota je prostor strahu, strah ustvari dramo, drama pa vrtinec energije, v katerem zgubiš lastno energijo. Umetno ustvarjena strah in drama jemljeta energijo! En sam človeški dan je poln kraj energije, ki enostavno in učinkovito odvrnejo pozornost od edine pomembne stvari, ki je – svetloba v človeku, njegova božanskost.

Piše: Bono Baršek

Pred nami je zelo zahtevna naloga. Poskusili bomo razložiti zelo kompleksno znanje, ki odkriva mnoge skrivnosti in daje odgovore na skoraj vsa vprašanja o Vesolju, Bogu, Človeku. V naslednjih številkah se bomo posvetili odkrivanju osnovnih zakonov Kozmosa in njih posledic ter možnosti, ki jih kot ljudje imamo v njem.

Ne glede na težavnost teme, ki jo bomo poskusili čim bolj "zmehčati", vas vabim, da vztrajate in poskušate razumeti. Na ta način boste vadili svojo koncentracijo, širili zavest in logično mišljenje, ki - kot boste videli - v marsičem prekaša še tako razvite zemeljske ume, ki so se razvili le s pomočjo uradnega treninga - šolanja na običajnih šolah in fakultetah. Lahko vam povem, da sem potreboval nekaj let intenzivnega dela na sebi, da sem lahko razumel temo tako, da je imela smisel in ravno zato vam jo bom skušal predstaviti v malo drugačni obliki. Originalni tekst je namreč tako težak, da bi gotovo odbil večino bralcev zaradi svoje nerazumljivosti.

Piše: Jože Vetrovec v novih Misterijih www.misteriji.si

Največja ovira pri zdravljenju je nesposobnost odpuščanja

"Imam stik z Nezemljanom; ko ga potrebujem, ga pokličem," pravi Marinka Mikelj* iz Milj pri Kranju, zdravilka, ki odpravlja tudi črno magijo in odžene prisesane duše. Po notranjem uvidu se je v mladosti spopadla s svojim rakom na prsih. Uspeh na sebi jo je prepričal v poslanstvo zdravilke. Nadarjenost dopolnjuje z znanjem, ki ga jemlje tam, kjer je dosegljivo: bila je pri Sai Babi, žolčne kamne so ji odstranile entitete skozi brazilskega psihičnega kirurga Joăa, še vedno kaj novega spozna pri zdravilcih, ki jih vsako leto srečuje v Braziliji.
Njeno glavno zdravilsko orodje so roke. V njih začuti bolezen, za vsako bolezen ima drug občutek, pod njenimi rokami se zvijajo obsedeni:

"Ja, včeraj sem imela eno takšno. Jo je k meni poslal župnik. Duhovnik eksorcist ji ni mogel pomagati … Takoj sem videla, da je res zacoprana. Teman pogled … Pa tresenje in zvijanje, ko je bila na mizi. In kriki. Kakšni kriki! Kar obleko si je hotela strgati s sebe. Ko pa sva končali, je bila videti že drugače. V drugo bo lažje. Po dveh, treh terapijah pa bo v redu. Odleglo ji je že po prvi. Je že kar svetlo gledala …"

(Odmev na dialog med Msgr. Francem Perkom, nadškofom
in Janezom Stanovnikom, predsednikom Zveze borcev NOB in drugimi)

Ko dve resnici hočeta druga drugo izriniti,
ena hoče drugi vzeti več njenega prostora,
da bi s svojimi razsvetlitvami, z raztrganimi
jermeni ujetosti mrtvih razširjala vonj in duh
svoje bolesti, se bolečina spremeni v še večjo bolečino
in na koncu se le še ena bolečina upogiba pred drugo
in bijeta sizifovo delo, ki riše na obrazih znamenja
prizadete užaljenosti in sovraštva ter nove delitve.

Mrtvi ne morejo krojiti življenja živim!

Razumevanje, umevanje Boga je danes zelo različno (glejte anketni vprašalnik). Tudi poimenujemo ga zelo različno. Nekateri ga imenujejo Alah, drugi JHVH oz. Jahve, tretji E oz. El oz. Elohim, četrti Krišna ... Nekateri verujejo v osebno božanstvo, ki povezuje v sebi tri osebe: Boga Očeta, Sv. Duha in Sina ... Filozof Nietzsche je zatrjeval, da Boga ni. Priznani kvantni fizik Stephen Hawking je pred kratkim presenetil s trditvijo, da je Bog le metafora za filozofijo in da nam vladajo le naravni zakoni. Lahko zatrdim, da na področju ključnega pojma Bog, pojma, ki gradi naše ideale in vrednote, vlada precejšnja zmeda. Če pomislimo, še na številne trpeče, bolne, zapostavljene ljudi, na to, da še vedno divjajo tudi genocidne vojne, je mnenje, da je Bog ljubezen, vsemogočen, vseprisoten ... navidez še bolj čudno.

Damska kapela v Tebah, Egipt Eg. Maat, Tebe.

Piše: Miran Zupančič.

Upanje pomeni tudi v nemogočem imeti še eno možnost. Upanje je za vse nas ljudi pozitivno pričakovanje nečesa, na izpolnitev tega pa nimamo nobenega ali zelo majhen vpliv. Upanje je lahko bolj ali manj utemeljeno. Če kmet zjutraj pogleda v nebo in reče:« No, verjamem, da bo danes lepo vreme«, izražajo te besede večje prepričanje, kot bi isti kmet rekel pred dopustom v tujino:«No upam, da bo vse dobro.« Gre za vero in isto hrepenenje, o katerem govori Pavel v prvem pismu Koričanom, pog. 13,13: »Za zdaj pa ostanejo vera, upanje in ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.« Tu se razume, da gre za vero, upanje in ljubezen v duhovnem smislu.

Upanje je tam kjer ga ni pravi pesnik. Upanje je, tam, kjer smo vse človeške zmožnosti izčrpali in ko ni več človeške rešitve. Tedaj k nam prihaja Božanska pomoč. Rečeno drugače: upanje je Bog. Vera in upanje sta v duhovnem smislu zelo tesno povezana. zato je tudi komaj mogoče reči kaj tehtnega o upanju, ne da bi bili pri tem pozorni tudi na vero in ljubezen. Toda če v mislih vidiš svetlo prihodnost, če v mislih verjameš v materializacijo želja in poslovnih realizacij, če v srcu verjameš ter že vidiš uspeh v partnerskem odnosu, družini, veruješ v prihodnost in svobodo, tedaj se v tebi to začne realizirati.