Bog je vesoljno življenje. Prisoten je v vsakem delčku neskončnosti, v vsakem atomu, v vsakem kamnu, v vsaki rastlini in živali, in tudi v vsakem človeku. Zato ne potrebujemo posrednikov in posebnih mest, da bi se Mu približali. Približamo se Mu lahko kjerkoli in kadarkoli. Potrebno je le odpreti svoje srce in Ga iskreno nagovoriti.

Velikokrat imamo občutek, da Ga ne moremo popolnoma dojeti, toda to je samo zaradi tega, ker smo se tako zelo oddaljili od Njega. Naša srca so postajala vse bolj hladna, saj smo v njih občutili vse manj ljubezni. Toda On se ni oddaljil od nas. Prav vse nas vsak trenutek nosi v svojem iskrenem in neskončno ljubečem srcu. Vedno znova in v vseh časih nam je pošiljal preroke, Njegove razsvetljene sinove in hčere, ki so prevzeli Njegovo naročilo, da bi ljudem spet približali Njegovo besedo ljubezni in bi se v ljudeh spet prebudilo hrepenenje in želja, da se vrnejo k Njemu.

Toda pot teh razsvetljenih mož in žena je bila vse prej kot lahka, kajti za časa njihovega življenja je le malo ljudi v njih prepoznalo preroke. Ljudje jih niso poslušali, in velikokrat so jih preganjali, zato so se še bolj oddaljevali od Boga. Enako je doživel tudi Jezus iz Nazareta, v katerem je bil utelešen Kristus Boga. Tudi v Njem je le malo ljudi prepoznalo preroka, največjega preroka vseh časov, in zato so bili le redki tisti, ki so v svoje srce sprejeli in živeli genialni nauk Boga in Jezusov Govor na gori.

To zelo zgovorno ponazarja tudi odlomek iz knjige Christiana Seilerja »Der Feldzug der Schlange und das Wirken der taube – Die Gottesprophetie der Zeittenwende« (Bojni pohod kače in delovanje goloba – Božje preroštvo v časovnem preobratu). Odlomek govori o Jezusu, ki je govoril ljudem iz svojega kraja.

»Strmeli so 'nad besedami milosti, ki so prišle iz Njegovih ust', dokler ni vmes nekdo zaklical: 'Ali ni ta Jožefov sin?' Kot fanal se je začelo zgražanje: Eden iz naše soseske hoče nastopati kot prerok! Škandal je bil tu. Človeška banalnost se je uprla svetosti. Sin iz navadne obrtniške družine kot mesija? Predsodek navadnega je odbil možnost, da se preveri nenavadno in se izpraznil v plimi agresij: 'Vsi v sinagogi, ki so to slišali, so se silno razjezili; dvignili so se, Njega so porivali pred sabo skozi mesto in Ga peljali na rob vzpetine, na kateri je bilo zgrajeno njihovo mesto, da bi Ga od tam strmoglavili, On pa je odkorakal sredi mimo njih in odšel.'

In zakaj pravzaprav pišem o tem. Zato, ker tudi danes med nami živi prerok, pravzaprav prerokinja po imenu Gabriele, po kateri je Bog, naš nebeški Oče, nam ljudem spet približal Svoje besede ljubezni, da bi nam z njimi pokazal pot, po kateri se lahko vrnemo k Njemu. Po njej je nastalo veliko razodetij iz božanskega sveta, veliko jih je tudi v knjižni obliki. Temeljna knjiga iz te zbirke je prav gotovo »To je Moja Beseda – A in Omega - Jezusov evangelij – Kristusovo razodetje, ki ga pravi kristjani poznajo že po vsem svetu«. Toda tudi njena pot ni bila lahka in tudi zanjo velja, da jo pozna le malo ljudi. »Toda veliko je takšnih, ki se razglašajo za preroke«, bo rekel marsikdo, »kako naj prepoznamo pravega?« Niso važne besede, temveč dejanja ali kot pravi Kristus v ravnokar omenjeni knjigi:

»Varujte se krivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih kožuhih, v notranjosti pa so trgajoči volkovi. Spoznali jih boste po njihovih dejanjih.«


In nekaj odstavkov naprej pravi:
»Pravi prerok in duhovno moder ni tisti, ki govori o Božji ljubezni, temveč samo tisti, čigar dela so dobra.«

In v teh razodetjih lahko do potankosti spoznamo, kako velika je Božja ljubezen do vseh Njegovih otrok. In Njegov jezik ni zapleten, temveč povsem enostaven, da ga lahko razume vsak otrok.

Tako v knjigi »Vseduh, BOG, govori neposredno po Svoji prerokinji v naš čas – Ne govori biblijske besede« lahko na strani 12 preberemo naslednje Njegove besede:

»Moj otrok, če dvomiš ali si nejeveren - Jaz govorim. Kajti Jaz Sem Bog, ki govori globoko v tvoji duši. Jaz Sem Bog, ki govori v vseh soncih in ozvezdjih; Jaz Sem Bog, ki govori v vsaki rastlini, v vsakem kamnu, v vsaki živali. Jaz Sem Bog, ki govori v vsaki vodni kapljici, v vsakem sevanju zvezd. Neskončnost, vesolje, to Sem Jaz - in ti, Moj otrok, nosiš v sebi, v pradnu svoje duše, kot esenco celotno neskončnost, vso bit.

Moj otrok, prepoznaj globine svojega Notranjega življenja in občuti Mene v sebi! Zavedaj se: nikoli nisi osamljen in sam! Pramoč in Kristusova moč delujeta v tebi in neutrudno sevata vate. Vedi, Moj otrok: obdaja te mogočno vesolje, ki je tvoja večna domovina - saj si otrok neskončnosti, otrok vesolja.

Glej, ko sem te videl, ustvaril in te kot otroka svetlobe predal nebeškim ravnem, sem ti vdihnil tudi svobodo. Biti svoboden pomeni živeti zakon ljubezni, zakon vesolja. Kdor živi zakon ljubezni, zakon vesolja, ima v celotni neskončnosti popolno svobodo gibanja. Čistemu bitju ni nič tuje. Čisto bitje lahko uporabi vsako sevanje neskončnosti, ker je v njem vsako sevanje aktivno, torej popolno.

S padcem, z obremenitvijo duše, je duhovno bitje postajalo vse manjše, izgubljalo je sevanje, postalo samovoljno, hotelo je biti več kot Bog , celo biti Mu enakovredno, da bi nato bilo nad Njim.

Na ta način so obremenjena bitja ustvarila svoj lastni zakon, vi mu pravite zakon setve in žetve. Kdor živi v tem zakonu setve in žetve, je grešen in bolj ko greši, bolj se odvrača od večnega zakona, vesoljnega zakona ljubezni, torej od Mene, svojega Očeta.

Oče, ki Sem Jaz, ti tako postane tuj. Postane zelo oddaljen Bog, morda celo Bog, ki kaznuje in tepe - ker tvoji lastni vzroki postanejo dejavni in jih pripisuješ Meni. Tako je nastal strah, sovraštvo, nesloga in še marsikaj.

Veliko Mojih otrok je vse bolj grešilo. Vse bolj so se vpletali v zakon setve in žetve. Vse bolj so padali; padali so in se odvračali od Notranje svetlobe. Ljubezen, ki Sem Jaz, jim je sledila s preroki. V vseh časih sem jim govoril po preroških ustih, ker Me mnogi Mojih, ki so se vpletali v zakon setve in žetve, niso mogli več razumeti; da, slišati.

Podobno je tudi v tem zemeljskem času, v vaši generaciji. Če bi Moji hodili po poti k Notranji svetlobi, bi se zavedali svojega izvora in bi tudi Mene, svojega večnega Očeta, prepoznali, občutili in zavestno živeli v vesoljnem zakonu ljubezni in življenja.

Spoznajte: Dokler se bodo ljudje odvračali od Mene, jih bom klical - in tako tudi Moj Sin, ki je postal vaš Odrešitelj. Da, postal je vaš Odrešitelj! Se zavedate tega? Se zavedate, kaj je Jezus iz Nazareta vzel nase? Preprosto pravite: 'Grehe tega sveta' - Neubogljivost mnogih ljudi je vzel nase, neposlušnost Davidovega rodu in drugih rodov, neposlušnost Judov. Kajti mnogi, ki so bili z Njim v zemeljski obleki, so Mu v večnem Jeruzalemu obljubili enost in pobratenje z Njim za vso Zemljo, za ves svet.«

Toda zakaj so Jezusa lahko prijeli in Ga križali, če je bil brez greha? Tudi razlago o tem lahko preberemo v knjigi »To je Moja Beseda A in Omega«, kjer Kristus o tem pravi:

»Veliko ljudi je postavilo in vedno znova postavlja vprašanje: Zakaj se je Jezus tolikokrat izmaknil Svojim zasledovalcem in zakaj ne tiste noči?

Delna moč iz pramoči, del Moje duhovne, povsod navzoče dediščine, se je sprostila zato, ker Me celoten judovski narod ni sprejel in ker ni prevzel, se pravi izpolnil, Mojega nauka, zakona življenja.

Prevzel sem del krivde Davidovega rodu in del krivde nekaterih iz drugih rodov. Tik pred prijetjem sem Svoje čisto duhovno telo ovil s temi energijskimi močmi zakona setve in žetve. Zaradi tega ovoja sem postal za temo viden in dosegljiv.«

In na drugem mestu pravi:

»Moj večni Oče je dopustil prijetje, ker sem se zavzel za Davidov rod in za mnoge rodove ter trpel za mvnoge Jude, ki so hoteli imeti kralja tega sveta.

Nebeške moči Mi niso pomagale toliko, kot bi lahko, če Davidov rod in drugi rodovi ne bi spali zaradi svojih grehov in če bi Me bil judovski narod sprejel kot Mesijo in graditelja Božjega kraljestva na Zemlji. Njihov kralj bi bil – vendar ne za ta svet, temveč za Božje kraljestvo na Zemlji, za svet, v katerem bi se bili izpolnjevali Božji zakoni.«

In še citat iz že omenjene knjige »Der Feldzug der Schlange und das Wirken der Taube«, kjer Christjan Seiler o tem dogodku piše naslednje:
»Izgledalo je, da je katastrofa popolna. Toda samo za zunanje oko. V duhovnem je strašna drama trpljenja in umiranja Božjega Sina postala božansko odrešilno dejanje, ki je prineslo preobrat. Ko je On v brezmejni ljubezni do ljudi vzel nase pot Golgote in umirajoč na križu razglasil: 'Dopolnjeno je', se je zgodilo nekaj mogočnega, kar je Kristusov Božji Duh zdaj razodel po preroških ustih:

V 'dopolnjeno je', ki sem ga izgovoril na križu, v Svojem zemeljskem telesu, kot Jezus, je prišlo do odrešitve v vseh dušah: Moja dediščina, delna moč iz pramoči, se je razdelila na iskre in se vrodila v vse duše. Iskra odrešitve je pričela svetiti v vsaki duši in ji je od takrat dalje opora in odrešitev.

In njegova odrešilna iskra bo v vsakem od nas nas tako dolgo, dokler se ne bomo rešili vseh grehov in se bomo kot čista bitja spet vrnili k našemu nebeškemu Očetu, po katerem vsi tako zelo hrepenimo, pa če se tega zavedamo ali ne. Iskra sveti v bližini našega srca in nam je vsak trenutek v oporo in pomoč, da laže občutimo Božjo ljubezen v sebi in se ji laže predamo. Ni nam torej treba trpeti in se obsojati, če na sebi prepoznamo nekaj, kar ni v redu, veliko laže je, če se zatečemo h Kristusu v sebi, ki ga še posebno močno občutimo v odrešilni iskri, ki utripa v bližini srca. Prosimo Ga za pomoč, da nam pokaže vzroke naših napačnih občutkov, misli, besed in dejanj. In ko smo naredili majhen korak k Duhu ljubezni v sebi, nam je On prišel veliko korakov naproti. Vedno bolj se Mu znamo odpreti in Mu zaupati, kajti vse bolj spoznavamo, da nas On nikoli ne obsoja, se nikoli ne posmehuje, temveč je za nas vedno poln razumevanja. In takrat se bo v nas marsikaj premaknilo. Ljudem bomo lahko oprostili ali jih prosili za odpuščanje, kajti Božja ljubezen v nas lahko naredi vse, prav vse. In tedaj se zgodi marsikaj, česar nismo nikoli pričakovali, saj je Duh našega nebeškega Očeta veliko spremenil v nas in okoli nas. In tako se polagoma spreminja tudi naše življenje. Strah in negotovost izginjata in postajamo vse srečnejši, kajti ne občutimo več teže in skrbi, saj smo doživeli resnično Božjo pomoč. Na začetku smo še dvomili, toda ko nam je vsak dan prinesel nove dokaze, je dvom postajal vse manjši in vse bolj se počutimo varne v Božjem naročju.

Naj za konec citiram še Kristusove besede iz knjige »To je Moja Besede, A in Omega«:

»Nikomur, ki časti svoje ime in ki se izdaja za največjega in se pusti častiti, ne verjemite. In ne verjemite nikomur, ki pravi, da je ponovno utelešeni Kristus; kajti Jaz ne pridem več v meso, temveč sem s Svojimi v Duhu.

Tisti pa, ki služi, ki hvali samo Gospodovi ime in dela dobra dela ter jih prinaša v svet, tako da so dobri sadeži vidni za mnoge, je pravi vodnik; po njem delujem Jaz. Ne prepoznavajte jih po njihovih besedah, temveč po njihovih sadovih.«