Piše: Jasta Prava – priredba

Ljudje na splošno začnejo na najnižji ravni čistega preživetja in ko ga dosežejo, poskušajo izboljšati svoje človeško stanje; želijo več udobja. Osredotočajo se na večji avto, večjo hišo, nekaj več denarja v banki – in tja njihova energija gre. Ljudje skušajo biti tista večja, bolj debela, bolj zelena gosenica. Ko zadovoljijo nekaj svojih potreb, pa ugotovijo, da nemir še vedno obstaja. Ker so sprejeli prepričanje, da bodo po zadovoljitvi teh človeških ugodij srečni, je to zelo neprijetno.  V resnici ugotovijo, da so manj srečni kot prej.

Postanejo depremirani. Ne vejo več, kaj bi radi in, kako naj pridejo tja. Mislili so, da poznajo odgovor – udobje ali bogastvo ali kakor že to imenuješ - pa niso prišli tja. Gredo v depresijo, znajdejo se v tesnobi. Dostikrat začnejo s samodestrukcijo. Na naslednji ravni skušajo pridobiti več zavesti, duhovnega zavedanja, razumeti želijo delovanje stvari za običajnimi človeškimi pogoji. Mnogi ste že šli skozi ta proces. »Kaj je naslednji odgovor?« Mnogi ste bili v prejšnjih življenjih zelo premožni. Nekateri ste bogastvo imeli v zgodnjih letih tega življenja, potem pa ste tej energiji dovolili oditi, da ste se lahko osredotočili na duhovno in na zavedanje zavesti.

Vprašanja udeležencev in odgovori Benjamina Crema s transmisijske konference '06

V.: Kakšen je odnos med raznolikostjo in individualnostjo? Ali lahko obstaja eno brez drugega?
            B. C.: Če ne bi bilo individualnosti, ne bi mogli govoriti o kakršnihkoli odnosih ali o raznolikosti; brez individualnosti ni ničesar. Smo posamezniki. To je naše od Boga dano bitje. Vendar je treba to individualnost spraviti pod nadzor. Ne vsiljujte je skupinam, ne vsiljujte je drugim ljudem. Vedno morate ohraniti svojo individualnost, ampak dajte jo v služenje skupini. Daste lahko nekaj, česar ne more ponuditi nihče drug; drugi lahko dajo nekaj, kar imajo le oni. Vsak lahko prav zaradi svoje individualnosti ponudi nekaj, česar ne more nihče drug. To je raznolikost skupine.

Četrtek, 22.3.2007 ob 16.00, velika sprejemna dvorana Cankarjevega doma (vhod iz Prešernove ceste). Svoj pogled na uveljavljanje enakosti in boja proti diskriminaciji v slovenski in evropski družbi bodo predstavili: France Cukjati, predsednik Državnega zbora RS, Metka Klevišar, ustanoviteljica Slovenskega društva hospic, Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic, Faila Pašić, aktivna članica Islamske skupnosti, Marjeta Cotman, ministrica za delo, družino in socialne zadeve, Sonja Pungertnik, od rojstva slepa profesorica defektologije, Cveto Uršič, predsednik nacionalne delovne skupine za pripravo sodelovanja in izvedbo nacionalne strategije in prednostnih nalog za Evropsko leto 2007 in Miha Lobnik, predsednik Društva informacijski center LEGEBITRA. - Pogovore, ki bodo potekali v neformalnem in sproščenem vzdušju, bo vodila Nina Sankovič, kasneje pa bo ob prigrizku in glasbi skupine Sabahbluz tudi priložnost za druženje z gosti.

Svojo prisotnost obvezno potrdite osebju Centra Evropa na:  01 / 438 22 70

Piše: Zoran Mihajlović, Darja Cvek Mihajlović

V času, ko se je poslavljalo prejšnje stoletje, so prek številnih medijev do nas prihajali različni kronološki pregledi življenja v preteklem stoletju: od politike, medicinskih, tehnoloških in astronomskih dosežkov do pregleda umetnostnih uprizoritev in filmov, ki so zaznamovali to obdobje. Ob vsem tem se lahko vprašamo, kdo je krojil usodo in ji utiral pot v današnji čas? Kdo je prinašal novo znanje, odpiral nove poglede, dajal spodbude, ustvarjal pravila, norme, ...?

Najprej morda pomislimo na znanost, če se zazremo globlje v preteklost, pa vse to lahko pripišemo religiji, filozofskim smerem, duhovnim naukom. Vidimo brezosebne institucije, ustanove, organizacije, ki pa so le zunanja forma, ki jo opazimo od daleč. Ključnega pomena za razcvet različnih področij civilizacije so posamezniki, ki so na življenje v času, v katerem so živeli, gledali nekoliko drugače in predvsem z globljim razumevanjem. S tem so prinašali nov, svež, drugačen veter v jadra človeškega razvoja in miselnosti.

Kaj je pravzaprav SREČA?

Vsak človek nosi v sebi neomejen zbiralnik moči, s pomočjo katere lahko razreši vsak problem. Če verjamemo v to moč, bomo občutili v sebi ljubezen, ravnovesje, mir in harmonijo. Kadar bomo mir, harmonijo in ljubezen pošiljali tudi drugim ljudem, se bomo napolnili s srečo, ki bo trajala vse življenje.

A kako bi pravzaprav lahko opredelili srečo? Kaj sploh je sreča? Kako vpliva na nas? Zakaj si tako zelo želimo biti srečni? Kdaj sploh smo srečni? Kako opazimo, da smo srečni? Nam srečo dajejo drugi, ali si srečo lahko dajemo sami? Če si jo lahko dajemo sami, odkod jo jemljemo? In kdo jo je dal tja? V kakšni obliki se sreča nahaja tam? Je to nekaj snovnega ali nesnovnega? Je to čustvo, energija, občutek? Je to samo misel ali domneva? Je sreča fantazija ali nekaj resničnega?

Piše: Andreja Pšeničny v novi Vivi www.viva.si

BITI SVOJ
Nedavno sem imela po e-pošti zanimiv dialog s človekom, ki je tožil, da ga ubija življenjska rutina:
"Bravo! Vse življenje obrniti na glavo najbrž ni preprosto. In kako ti je uspelo? Po čem je treba najprej udariti?"
"Po balastu ljudi, ki te držijo pri tleh. Ko se osvobodiš razmerij, ki ti energijo samo jemljejo, lahko začneš premikati druge kamne.
Toda preden se tega lotiš, se moraš resno vprašati, ali si pripravljen plačevati ceno svobode."
Po tem stavku je pogovor kar zavil v drugo smer. Človeku se njegovo življenje nenadoma ne zdi več tako dolgočasno, da bi bilo treba spreminjati.
Hja, če postavimo vprašanje, se moramo zavedati, da utegnemo celo dobiti odgovor.

Piše: Jasta Prava - priredba

Na Zemlji se zadnja leta nova misel hitro sprejema. Novo umovanje. In nekatere je zdajle malo skrivilo, ker sočasno vidite omejitve starih energij, skupin in posameznikov, ki se držijo starih energijskih stvari. »Vrnimo se k osnovam«, rečejo, »dajmo se držat ključnih stvari«. Kar v resnici govorijo je »Držimo se preteklosti«.

To je del uravnovešanja, del  energijske dinamike, na splošno pa je videt, da se zavest odpira z izjemno hitrostjo. Sprejemanje alternativne medicine, sprejemanje alternativnega življenjskega stila... Do določene mere hitro dobiva svoj prostor celo alternativna duhovnosti. In tako naj bi bilo. Nekateri pomagate sejati semena in odpirati poti in vrata, da bi drugi dojeli, kako v življenju obstaja več, kot so jih učili pred 20., 50., pred 200 leti. Prav zdaj se zavest spreminja z izjemno hitrostjo.

Piše: Bern Jurečičv novi številki Karme plus

Ob današnjem vse hitrejšem spreminjanju vrednot vedno bolj pozabljamo na nekatere med njimi, ki so skozi čas postale nekaj povsem samodejnega, nekaj, kar obstaja, ne da bi se za to trudili, ne da bi karkoli vlagali v to in ne da bi opazili, da to sploh imamo. Kadar pričnemo govoriti v takem tonu, običajno najprej pomislimo na zdravje, kakopak, vendar pa je takšnih dobrin precej več.

Zaradi vse bolj hladnega in distanciranega odnosa ne le do okolja, okolice, soljudi, ampak tudi do sebe samega se je človek skozi desetletja spremenil v nekakšen kvečjemu še napol občutljivi mehanizem za doseganje ciljev in statusa, stroj, ki se ustavi le toliko, da se obrije ali počeše ali naliči, odvisno pač od tega, o kom je trenutno beseda. Da bi se ustavljal pri odnosih, je vse manj prisotno in odnosi po lestvici vrednot počasi vedno bolj drsijo navzdol. Da je res tako, priča med drugim tudi vse večji delež razvezanih zakonskih in izvenzakonskih zvez, pri katerih vse preradi pomislimo, kako bi nam bilo bolje, če bi se jih znebili.

Čarobni kvadrat je osnovno in zelo pomembno orodje v fs

Magični ali Čarobni kvadrat ima devet številk, ki so pravilno razvrščeni v osmih vrsticah, s tremi številkami v vsaki vrstici in sicer:
- tri vodoravne vrste,
- tri navpične stolpce in
- dve diagonalni vrsti.

Čarobni kvadrat:
Jug
4 9 2
3 5 7
8 1 6

Jasmino je življenje, naključje, usoda, kakor koli temu pravimo, pripeljalo v Slovenijo. Tu je živela ilegalno, javila se je na oglas in se zaposlila kot gospodinja pri starejšem gospodu. Opravljala je vsa gospodinjska dela, skrbela za hišo, le nakupovati ni hodila, saj ni smela iz hiše. Gospodar ji je pobral dokumente, ji prepovedal sleherni stik z domačimi, prijatelji, sosedi in znanci. Plačeval ji ni nič, delala je le za stanovanje in pičlo hrano. Ko je zahtevala plačilo, je postal nasilen, grozil ji je in jo pretepel. Po letu dni ji je le uspelo uiti in nikoli ni videla denarja, ki ga je zaslužila kot gospodinja.

Šestnajstletna Polona je na morju, kjer je bila s prijateljicami, spoznala simpatičnega fanta. Zaljubila se je vanj in odpeljala sta se na izlet v Italijo. Tam sta se v hotelu srečala s fantovimi prijatelji. Po alkohola polni noči se je dekle zjutraj zbudilo, fanta ni bilo nikjer, njegovi prijatelji pa so ji povedali, da jo je prepustil njim. Brez denarja, brez potnega lista, brez vsega. Po nekaj klofutah in grožnjah je pristala na cesti v kratkem črnem krilcu, čevljih z visoko peto, močno našminkana, prostitutka. Šele čez tri mesece ji je uspelo, tako kot Jasmini iz prve zgodbe, poklicati društvo Ključ - Center za boj proti trgovini z ljudmi.

Skozi oči statistike lahko za ženske v Evropski uniji - torej tudi za Slovenke - rečemo naslednje: živijo v povprečju šest let dlje kot moški in zato sestavljajo skoraj 60 odstotkov populacije nad 65 let, imajo v povprečju 1,5 otroka, štiri petine imajo končano najmanj srednješolsko izobrazbo, ob tem pa tudi med študentarijo zasedajo več kot polovico sedežev, čeprav jih je več, jih je med menedžerji le tretjina, prav tako tretjina žensk pa je v službah le za določen čas.

In sodeč po raziskavah, je delovnik "evropske statistične ženske" - ta vključuje tako službo kot domačo "tlako" - daljši od delovnika moških, prosti čas pa skladno s tem krajši, kljub temu pa je plača žensk v povprečju za 15 odstotkov nižja od moške. A EU v svojih nedrjih skriva velike razlike med državami - tako statistične kot dejanske razlike v uveljavljanju enakopravnosti spolov. Že sama starostna struktura pokaže velike razlike: statistična Evropejka živi 6,1 leta dlje kot moški, njen litovski klon 11,4 leta dlje, medtem ko malteška ženska moškega preživi za štiri leta. Pri rodnosti so razlike manjše (od 1,9 otroka na Irskem do 1,22 na Češkem), statistika za leto 2004 pa kaže, da se pari vse bolj pozno odločajo za otroka, saj se od leta 1994 v povprečju za otroka odločijo 1,4 leta kasneje.

Odpustiti ne pomeni drugega,
kot osvoboditi sebe samega.

V življenju smo neštetokrat izpostavljeni situacijam, v katerih nas bližnji - prijatelji, starši, otroci, partnerji, ljubimci... hudo prizadenejo, ali pa prizadenemo mi njih. Kako živeti in preživeti s tem občutjem prizadetosti in krivde v sebi?

Prizadeti Ego, srčne rane, občutki krivde, neznosno trpljenje zaradi neizpolnjene ljubezni... so najhujše breme, kar ga lahko nosimo v sebi skozi življenje. Ovira nas pri vzpostavljanju zdravih odnosov z ljudmi, pri doseganju ciljev, in s tem pri doseganju sreče in osebnega zadovoljstva. Kajti teža morečega občutja prizadetosti je podobna pajacu na vzmeteh, ki se vsake toliko časa sunkovito prikaže iz škatle in se zadere:"Ku ku, še sem tu!"

Ko smo stare pet let, jo občudujemo kot boginjo. Krademo ji ličila, si natikamo njen nakit in se šopirimo v njenih visokih petkah – vse, da bi le bile videti kot naša mamica, ki poskrbi, da se v varnem kokonu prebijemo do najstniških let. Takrat, ko naša starost doseže zloglasno trinajstico, se naš odnos do mame spremeni. Nenadoma nas na njej vse moti in zdi se nam, da je njeno poslanstvo to, da nam čim bolj oteži življenje s svojimi zahtevami in pravili. Si lahko naš odnos do mame po končanih najstniških uporništvih brez razloga opomore in postane naša čustvena opora?

Strokovnjaki se strinjajo, da so občutljiva mladostniška leta tista, ki po pravilu prinesejo spremembe v odnosu med mamo in hčerjo, saj si najstnice običajno ne želijo več postati kopija svojih mater, občutijo pa tudi potrebo po oblikovanju svojega lastnega jaza in razvijanju določene mere samostojnosti. Prej mamine punčke se prelevijo v trmaste in zagrizene nasprotnice, ki rečejo belo, če njihova mama reče črno, in imajo občutek, da je mama na svetu le zato, da jim greni življenje. Seveda ne zamudijo nobene priložnosti, da ji to v povišanem tonu in ob spremljavi zaloputnjenih vrat tudi povedo.

Vsak naš otrok je kakor luč v temi,
ki s pravo vzgojo najbolj zažari.

Neki dan sem na internetu v nekem elektronskem časopisu zasledila članek z naslovom "OTROK NE UBOGA". Naslov je bil napisan z debelimi črkami, avtor teksta pa je bil Pablo Pascual Sorribas. Ker sem po poklicu vzgojiteljica in učiteljica, me je naslov članka takoj pritegnil, pa sem ga pričela brati. Avtor članka piše takole:

Pri enem prvih pogovorov, ki sem jih imel s starši v nekem vrtcu, je ena od mater dvignila roko in rekla:
"Kaj naj naredim, ko moj sinček zleze na mizo in noče dol?"
"Recite mu, naj gre dol," sem rekel.
"Saj mu rečem, a me ne uboga in ne zleze z mize," odvrne mati s šibkim glasom.
"Koliko je star otrok?" vprašam.
"Tri leta," odgovori mati.

Je k temu potrebno še kaj dodati?

O iskanju prave(ga) partnerke (partnerja)

Ljubezen je sila, ki poganja svet in osmišlja življenje. Brez ljubezni ne živimo resnično in polno, ampak samo životarimo.
Ljubezen je lepa, ko se začne. Daje nam svežo energijo, vzbuja nam optimizem, neskončno nas osrečuje. Zaradi nje se nam zdi življenje čudovito. Ljubezen nas vzgaja, nas odrešuje, spreminja nas na bolje. Ne zavračajmo teh pozitivnih učinkov ljubezni, gojimo jo, da nas bo še dolgo osrečevala, vlagajmo vanjo, hranimo jo. Ali bomo srečni v ljubezni, pa je odvisno predvsem in edinole od nas samih.

Kaj nam je pomenila ljubezen, se zavemo šele tedaj, ko jo izgubimo. Včasih jo izgubimo iz povsem banalnih razlogov, ker namenjamo večino svoje pozornosti drugim področjem, kot so na primer služba, šport, družba prijateljev, prostočasne dejavnosti, druženje s sorodniki..., ljubezen pa se nam zdi tako sama po sebi umevna, da nam niti na misel ne pride, da bi jo lahko tudi izgubili. In ko se to vendarle zgodi, nam je žal in želimo si jo pridobiti nazaj. Včasih se nam to celo posreči, velikokrat pa tudi ne. Toda, na vsak način je vredno poskusiti, saj lahko še vse pridobimo.

Človekova pravica je - postati bogat, živeti v blagostanju in izobilju. Človek obstaja zato, da bi rastel, se razvijal in se širil tako duhovno, miselno, kot tudi finančno. Zakaj bi se torej zadovoljili z minimalnim, če pa lahko uživamo v najrazličnejših bogastvih, s katerimi nas obilno zalaga naša podzavest?! Zato težnja za bogastvom ni samo pozitivna, ampak celo izjemno pozitivna!

Denar je simbol menjave, je oblika energije. Človek je ekonomsko zdrav, kadar v njegovem življenju denar svobodno kroži. Ekonomska bolezen pa se začne pojavljati, ko je (postane) človek grabežljiv, skriva denar v pločevinastih škatlah (nogavicah), se boji za vsak drobiž, ali pa, če pridobiva denar na škodo drugega človeka.

Nori življenjski tempo zahteva svoj davek: čutila porabijo več časa kot bi ga normalno, da registrirajo realnost, določena nepazljivost nevronskih sinaps vodi h konstantni rušitvi sistema...in ravno v takih trenutkih si Španec ali Španka vzameta trenutek za počitek in se uležeta na posteljo ali na kavč ter imata siesto. Španska joga.Stoletja izkušenj jamčijo za zdravilno siesto.

Siesta pomeni v osnovi odklop od norega in tujega zunanjega ritma in nekaj sekundno ali minutno povezavo z notranjim, prijaznejšim, bolj zdravim in udobnejšim ritmom. To je instinktivna meditacija, ki je prisotna v španskih genih. Je naravna? Oglejte si svojega hišnega ljubljenca in lahko opazite, čemu se on posveti po obroku.

Iz nove Vive www.viva.si

NAJ SOSEDU CRKNE KRAVA
Zgodba iz ordinacije

Mojca je poiskala strokovno pomoč zaradi težav, povezanih z zaključkom študija, saj je študirala že kar nekaj let. Čeprav je absolvirala pred nekaj leti, ni mogla opraviti še zadnjih treh izpitov in diplomirati. Med pogovorom se izkaže, da je Mojca zaprta in zelo skromna, vendar zelo inteligentna mlada ženska, ki pove, da se boji "izpostavljanja", razlikovanja od drugih, ljudem se ne mara zameriti ali se z njimi spuščati v spore. Ko sem jo vprašal za tok njenega šolanja, se je pojavila zanimiva podrobnost. Ne samo, da je bila v osnovni šoli odlična učenka, ampak je bila po zaslugi svojih sposobnosti najboljša v razredu.

Ko se je konec osnovne šole preselila in zamenjala šolo, se je v novem okolju skušala dokazati kot pridna učenka, ki se trudi in ki zna. V nasprotju s profesorji, ki so jo sprejeli in javno hvalili, so bili sošolci do nje vse bolj nasilni. Nadeli so ji vzdevek piflarka ter jo na različne načine poniževali in zavračali. Takrat je Mojca dojela, da je ne marajo zato, ker je dobra, boljša od njih. Tedaj je sprejela zavestno odločitev, da ne bo več zelo dobra, da se bo manj učila in se zadovoljila s prav dobrim uspehom. In res, ko je začela dobivati trojke in štirice, so jo sošolci sprejeli.

Študija je pokazala, da so otroci, ki niso deležni dovolj spanja, nagnjeni k debelosti.
Do takšnih ugotovitev so prišli raziskovalci z univerze Northwestern v ameriški zvezni državi Illinois, po tem, ko so kar pet let natančno preučevali več kot 2000 otrok.

»Otroci, ki manj spijo, običajno precej pridobijo na teži v naslednjih petih letih,« so zapisali v svojem poročilu.Na podlagi študije lahko samo ena dodatna ura spanja na noč zmanjša možnost debelosti.

Prvi zakon živih bitij je - USTVARJATI!:
pesem, glasbo, sliko, knjigo, članek, stavbo, kip...
nekaj, kar človeštvu možno je podarjati -
le tako Modrosti Višje čutimo utrip!

Vsak človek je poslan v življenje z nekim namenom - da bi ustvarjal, da bi osebnostno in duhovno rastel, se razvijal, in s tem spreminjal na bolje samega sebe, hkrati s seboj pa tudi (ves) svet. Prav zaradi tega namena človek prinese s sabo tudi vsa sredstva, ki jih za svojo ustvarjalnost potrebuje, namreč želje, nagnjenja, nadarjenosti, zdrav razum, entuziazem..., predvsem pa svobodno voljo. Ta je morda pri procesu ustvarjanja še najpomembnejša! Kajti ravno na podlagi svobodne volje se človek lahko odloči, ali bo sploh hotel biti ustvarjalen, istočasno pa se lahko tudi svobodno odloča, ali bo njegova ustvarjalnost tvorna ali uničujoča.

Piše: Nina Medved v novi Vivi www.viva.si

Več kot enkrat sem naletela na podobno zgodbo: "Groza me je, ko vidim, da sem čedalje bolj podobna mami. Počenjam prav to, kar sem kot otrok pri njej najbolj sovražila. Večkrat sem se že zalotila, da sem se s svojim otrokom pogovarjala s tonom, s kakršnim je mama v meni vedno vzbudila občutek krivde. Rada bi se pogovorila z mamo, a že vnaprej vem, da bom naletela na kritiko in zamere."

DRUŽINA IN KARMA
Razreševanje odnosov je zagotovo eden od največjih izzivov in hkrati najtežja naloga v posameznikovem življenju. Lažje se je umakniti od izvorne družine ali se raziti s partnerjem, kot se spopasti s problemi. "Saj boš našla drugega," svetujejo prijatelji. Toda v naslednjem partnerskem razmerju se težave ponovijo. Zato se sprašujemo: "Zakaj se vedno zaljubim v napačnega?" Ker je nekaj zelo narobe z nami, z našimi vzorci čustvovanja - te pa so nam v nevidno skrinjico podzavesti zapakirali naši predniki.

Razmišljanje o človekovih značajskih potezah, lastnostih, posebnostih...

Pred časom mi je moj LD napisal, da v življenju še ni naletel na takšno ujemanje na določeni intelektualni ravni, kot je ujemanje med nama, vendar pa se včasih resnično čudi, da "padem pod nivo", ki me ni vreden. In naprej... da naj bom pač takšna kakršna sem, kajti takšno me ljubi, verjame vame, verjame, da sem prekrasna oseba, in da naj ne ubijam tega v sebi....

Njegove besede so me prisilile k razmišljanju, in pričela sem se spraševati, kakšna oseba pa pravzaprav sploh sem? Me LD ljubi le zato, ker sem pač takšna, kakršna sem? In kako ve, kakšna oseba sem, oziroma kakšna moram biti, da me potem lahko ljubi? In če ne bi bila takšna oseba, kakršna sem, ampak čisto drugačna, me potem ne bi več ljubil? Kako pa bi vedel, da nisem (več) takšna oseba, kakršna sem (bila) in kakršno me je ljubil?

Vse življenje od vžiga prve iskre do nastanka vesolja in tudi njegovo širjenje deluje po istem zakonu kot najmanjša bilka, žival ali človek. Samo en zakon poganja življenje naprej, živo in neživo naravo. Nevihto, oblake, dež, sneg in električno energijo po žicah, atom v svojem jedru, bitje srca. To je zakon izkazovanja moči.

Življenje je volja do moči, je samopreseganje. To razkazovanje moči bi lahko poimenovali tudi ljubezen. Ljubezen je vgrajena v vsak najmanjši delček narave. Toda zakaj razdeljujemo svojo moč, zakaj ljubimo, zakaj smo pri razdeljevanju moči tudi negativni in sovražimo. Ali je negativnost v človeškem pojmovanju pojava korekcija obstoja pozitivnega? Ali je negativnost potrebna kot nasprotni pol pozitivnega za vzdrževanje ravnotežja? Kako bi si razložili, da bi te bistroumne mere nastanka Univerzuma in nas samih razumeli, si jih razložili in doumeli kaj pomeni, če pozitivnosti ali negativnosti dodamo prekomerne uteži?