Po mnogih letih iskanja je bilo popotniku rečeno, naj gre v jamo, v kateri bo našel vodnjak. "Vprašaj vodnjak, kaj je Resnica," so mu svetovali, "in vodnjak ti jo bo razkril."

Ko je našel vodnjak, je iskalec postavil to najbolj osnovno vprašanje. In iz globin je prišel odgovor: "Pojdi do vaškega trga. Tam boš našel, kar iščeš."

Poln upanja in pričakovanja je stekel do trga, kjer je našel le tri precej nezanimive trgovine. V prvi so prodajali kose železa, v drugi les, v tretji pa so bile naprodaj tanke žice. Tukaj nič in nihče, tako se je zdelo, ni imel nič skupnega z razkritjem resnice.

Zvočno zdravljenje s tibetanskimi skledami doživljam kot pianistka na podoben način kot igranje klavirja. Za vsako muziciranje je potrebna posebna vrsta občutljivosti, ki glasbenika jasno usmerja od tona do tona. Glasbenik lahko s svojim inštrumentom izraža svoja čustva in jih na ta način izzove tudi pri poslušalcu. Le-ta začuti radost, veselje, lahkotnost ali pa žalost, bolečino glasbe in se nanjo odzove. Lahko se zjoče, razveseli, razjezi, pomiri … Vsekakor se nekaj v njem spremeni.

Glasba je tista, ki seže v že obstoječa čustva in jih razburka ravno prav, da jih lahko spustimo, če je takšna naša želja. Spremembo lahko zaznamo tudi fizično, ko nam gredo mravljinci po telesu, ko se nam dvignejo dlake itd.

Mi lahko vzamemo eno žico, jo upognemo za 90 stopinj in jo začnemo vrteti. Pri nižji vibraciji bomo videli žico, pri višji vibraciji pa do izgledala kot trden disk, ki se vrti. Na ta način se materija daje videz trdnosti, čeprav je v resnici nematerialna energija, ki vibrira na visoki frekvenci. Višje kot so vibracije, bolj so stabilne in poenotene v svoji strukturi.

Tako je Enost ali singulanost polje, kjer vse vibracije postanejo simultane, vse barve postanejo bela svetloba in se vse prostor in čas združi v isti center.. Ljubezen je usmeritev entitet v Enotnem Polju, ljudi, delcev in drugih, da povečujejo svojo vibracijo v smeri  harmonične Enosti. Na sliki Vibracija octahedrona v srčni čakri ljubezni.

Skoraj že dnevne novice o naravnih katastrofah nazorno kažejo, kje se nahaja svet. To niso posamezne vesti o viharjih, poplavah, sušah, potresih…, ki si dan za dnem podajajo roko in na katere ponovno pozabimo, ko jih preberemo. Vse pogosteje in vse bolj razločno opozarjajo na očitno enosmerne globalne pojave, trende, razvoj in stopnjevanje, katerih delovanje in posledice daleč presegajo naše zmožnosti dojemanja.

,,Kako lahko Bog dovoli katastrofe, zemeljske preobrate in umiranje? Zakaj Bog ne posreduje?” se gotovo sprašuje marsikateri človek. Prakristjani želimo jasno povedati, da Bog ljudem ne pošilja katastrof – nasprotno: Bog je pravočasno svaril!

Iz zgodovinske preteklosti vemo, da je Bog k nam, ljudem, vedno takrat pošiljal preroke, po katerih ni samo resno opominjal, ampak tudi intenzivno nakazoval pot, ko je narasla podivjanost ljudstva, ki se je izražala v najnižjih ekscesih in ekstazah človeškega jaza. Za stanje podivjanosti ljudstva je značilno, da izginjajo vse etične in moralne vrednote.

Razuzdanost se danes širi. Očitno je, da institucionalno "krščanstvo" človeštvu ne daje več opore. Cerkve so kljub razkošju in zlatemu luksuzu bolj prazne - tako prazne kot marsikatera "pobožna" beseda, ki so jo izgovorili in jo izgovarjajo v cerkvi. Mnogi, ki so Boga in kažipot k Njemu iskali v cerkvah, so morali ugotoviti, da Ga tam ni moč najti. Bog cerkvenega nauka jim ne pomaga, da bi razumeli osebno usodo, niti da bi se srečali z njo ...

Živimo v času prebujanja naše zavesti. Ljudje hodimo na razne delavnice, predavanja, beremo knjige in se trudimo po svojih najboljših močeh postati boljši človek, postati bolj duhoven človek. Vendar pot ni lahka, ker je na poti mnogo ovir.

Prva zadeva je soočenje s svojo preteklostjo. Ljudje imamo namreč v sebi program, ki mu pravimo podzavest. Lahko tudi rečemo, da je podzavest naš računalnik, mi smo pa njegovi programerji. Od našega rojstva naprej naša podzavest pridno zbira informacije in oblikuje vzorce preko katerih se kasneje v mladosti izoblikuje človeška osebnost. Podzavesti je vseeno ali je programirana za dobre ali pa za slabe stvari. Deluje natanko tako, kot smo jo v otroštvu programirali.

Predstavlja Tobias, katerega kanalizira Geoffrey Hoppe (Couldre), 5. april 2008

In tako je. Draga Shaumbra, ponovno smo se zbrali v tem svetem, varnem prostoru. Ta trenutek sem skupaj z vami kot s skupino Shaumbre in ravno tako, da sem z vami individualno in zelo osebno sedaj. V čast mi je, kot vedno zame, Tobiasa, da naslovim to skupino »Spoštovani delavci z novo zavestjo«. V čast mi je in seveda celo malo smešno, da sem tukaj in učim vas, ki ste dejansko učitelji.

Nekje v preteklosti ste me prosili, da vam pomagam da razumete in se spomnite tega, kar že veste. Prosili ste me, da ostanem na drugi strani, tako dolgo kot lahko, da lahko grem skupaj z vami po tej poti. Lahko bi vam  pomagal, da razumete, čez kaj greste, a so stvari, ki se jih mogoče ne zavedate zavestno.

Celo vesolje je kot ena velika galaksija, ki ima eno os rotacije. Vesolje sestavlja ocean tekočini podobnega etra, ki nima povsod po vesolju enake gostote in lastnosti. Te gostote imajo geometrične strukture, preko katerih se giblje naš sončni sistem.

Celo vesolje je napolnjeno s skrito geometrično energetsko matrico, ki jo imenujejo zero point energija, eter ali akasha in ki je vir vseh stvari in življenja Temeljna energija vesolja je živa, ljubeča in zavestna in univerzum je Vrhovno Bitje. Ta energija je odgovorna za obstoj svetlobe, zato jo duhovne tradicije imenujejo svetloba. To kar so znanstveniki imenovali podatomski delčki, je v resnici sferna vibracija v tem tekočini podobnem etru/ akashi/ vakumu.

Najnovejše katoliško razmišljanje o grehu in krivdi sproža med drugimi vprašanji tudi to, ali je možno, da se spremeni tudi Bog, ki v Bibliji za sebe pravi: »Jaz se ne spreminjam«. Če natančno analiziramo današnje komentarje posameznih cerkvenih funkcionarjev, od papeža pa do navadnih duhovnikov, lahko ugotovimo, da se cerkveni odnos mehča oziroma spreminja - ne samo do ljudi in njihovih smrtnih grehov, npr. do homoseksualnosti, ločitve, splava in do nekrščenih, ampak tudi do Boga.

Naenkrat sta Cerkev in njen nauk o odrešitvi razumljeni tako, da je pravzaprav mogoče pred večnim pogubljenjem "rešiti" vse ljudi dobre volje, celo ateiste. Naenkrat se nam zdi, kot da je Katoliški cerkvi že končno uspelo prepričati Boga, da spremeni svoje mišljenje, namreč svojo dogmatiko, in tako spremeniti svoj odnos do modernega človeka, ki ni več krščen, ki je grešnik ali pa ateist. Naenkrat se je za sodobnega analitika pojavilo vprašanje, zakaj se katoliški bog želi spremeniti? Namreč, tisti bog, ki je do včeraj vse, kar ni bilo katoliško obsojal, preganjal, mučil, zažigal in ubijal?

Delovni dnevi  postajajo rutina, ki kar kriči po spremembi. Zbiram energijo; zbiram pogum, da odsekam lažni občutek varnosti, ki ga prinaša služba z rednim plačilom, s katerim plačujem svoje »obveznosti« družbi.

Izhod sem odkril v sebi. Vsak večer, ko zaključim z obveznostmi in se spravim spat, se potopim v notranje svetove, ki v sebi skrivajo neskončne možnosti za raziskovanje in osebno rast. In tam spoznam njega...
Znajdem se v leseni brunarici, ki me navda z občutkom topline in domačnosti. Za veliko mizo, polno magičnih pripomočkov, sedi mojster sanjanja, ki se mi prijazno smehlja.

Človek je trojno bitje, sestavljen iz telesa, uma in duha. To je njegova slava in čudež obenem. Pogosto namreč sprejemamo odločitve na vseh treh ravneh hkrati. Vendar pa te odločitve nikakor niso vedno v medsebojnem soglasju. Zato sploh ni redko, da hoče naše telo nekaj, medtem ko naš um išče nekaj drugega, naš duh pa si želi nekaj tretjega.

Včasih smo vso pozornost usmerjali samo na telo, grobo rečeno – nismo bili ravno daleč od živali, potem smo verjeli, da je um naše glavno vodilo. Postajali smo vedno bolj racionalni, ozki in brezčutni. Razvoj človeštva pa je tekel dalje, rasla je zavest, vse več ljudi išče, čuti in raziskuje svojo dušo.

Predstavlja Adamus Saint-Germain, katerega kanalizira Geoffrey Hoppe (Couldre), 1. marec 2008

Sem, ki Sem, ki Sem, ki Sem, neprimerljiv, nespoštljiv, brezveren a celoten Adamus Saint-Germain. Gorje tistim, ki niso dobili moega spročila, da bomo danes začeli zgodaj! ! Shaumbra, Shaumbra, Shaumbra. Sporočil sem, čutili ste, a ste se pretvarjali, da tega niste slišali. (Saint Germain je pričel kanaliziranje uro in pol prej kot ponavadi)

Danes, bomo govorili o občutkih. Govorili bomo o delanju tega, kar že veste, o vaših občutkih. Na ven smo sporočili da se bo Vpogled začel danes prej iz mnogo razlogov, katere bom razložil v trenutku. Vendar pred tem želim vse najboljše za rojstni dan Lindi, katera prihaja od Issah. Draga Linda, v veselje mi je, ko vidim, da siješ, tako polna, kot prostorna.

Telesna inteligenca pokriva vse tisto, čemur pravimo nezavedni razum. Predstavlja telesno zavest, delovanje avtonomnega živčnega sistema, instinktivne odzive.

Telesna inteligenca deluje na dveh ravneh. Na eni ravni je bogat informacijski sistem, ki je zbran v genomu in v katerem je shranjena inteligenca življenja od nastanka prve celice do danes. Ta informacijski sistem ni namenjen samo ohranjanju in preživetju organizma, temveč je to odprt sistem, ki komunicira z okoljem in omogoča učenje ter izpopolnjevanje, torej nadaljnji razvoj osebka. Zato tudi je inteligenca, torej sposobnost prilagajanja in iskanja novih rešitev.

MEDITACIJA MESECA, 15. april – 15. maj 2008, Marko Pogačnik

Meditacija meseca je ena od možnosti, kako se da sodelovati s preobrazbami sebe in zemeljskega vesolja. Ne zahteva več kot vsakodnevni trenutek časa, kadarkoli v teku dneva in kjerkoli - lahko se seveda večkrat na dan ponavlja. Meditacija velja za mesec dni med eno in drugo številko Aure. Ko gre za učinkovanje znotraj zemeljskega vesolja je pomemben ponavljajoč ritem rednega delovanja. Ampak tudi enkraten poskus je smiseln, če se porodi iz čiste radovednosti.

Zemeljske spremembe, katerim smo dandanes priča, ne predstavljajo zgolj nevarnost lebdečo nad prihodnostjo človeškega rodu in vseh drugih evolucij na Zemlji. Ost nevarnosti, ki zemeljske spremembe spremlja, lahko še vedno obrnemo v prid razvoju življenja na Zemlji. Vendar jo lahko obrnemo le pod pogojem, da v obrat množično investiramo svojo ustvarjalnost in vero svojih src.

Boginja se razodeva znotraj tvojega srca. Tukaj in zdaj. Dotika se te skozi tišino in skozi izkušnjo, čedalje bolj intenzivno. Je tvoj najgloblji ženski princip, ki ti si, ne glede na to, v katerem telesu se nahajaš. A prišel je čas, da se tega začneš zavedati tudi skozi osebnost. Saj Boginja te znotraj nagovarja že dolgo.

To je proces, ki časovno poteka linearno, sicer pa je to stanje zavesti, ki ga človeštvo počasi prevzema. Tako si moški in ženski princip zopet podajata roko znotraj posameznika in se tudi v snovnem svetu vladavina ognja umirja z vodo. Boginja zopet postaja sostvarnica sveta. Da se svet uravnoteži.

V tišini se je v polju notranjega gledanja nenadoma pojavila podoba stetoskopa. Najprej sem pomislil, da je to ena tistih nesmiselnih podob, ki včasih pridejo na površje iz velikega kotla nezavednega. Podoba pa je vztrajala in nosila s seboj močan naboj. Čutil sem, da mi želi nekaj povedati.

Nazadnje sem le doumel: stetoskop je predstavljal povabilo, naj raje bolj prisluhnem srcu kot pa da sledim samo logičnemu razmišljanju - kar je moj običajen, domač in varen način. Nasvet se mi je zdel smiseln in ga odtlej z dobrimi rezultati tudi uporabljam. Odprl je dimenzijo, ki mi je bila prej nedostopna.

Predstavlja Tobias, katerega kanalizira Geoffrey Hoppe (Couldre), 2. februar 2008

In tako je, draga Shaumbra in učitelji nove zavesti Zemlje. Ponovno smo se zbrali skupaj v tej lepi tapiseriji stvari, ki se imenuje Shaumbra, naša družina, ki predstavlja  vse duhovne družine – oh, ne tukaj na Zemlji, temveč duhovne družine – ki so vas opazovale, opazovale vaš napredek odkar ste prišli na Zemljo. Ker, kar se dogaja na zemlji, gre čez ostala kraljestva, vse dimenzije, vse spiritualne družine.

Vi ste pionirji, vsi ljudje na Zemlji sedaj, pionirji novih dimenzij. In seveda, vi Shaumbra ste tisti, ki so pionirji nove zavesti na Zemlji sedaj. Ko odhajate v nove dimenzije in nove ravni, celo, medtem, ko ostajate v svojih fizičnih telesih. Tu niste, da bi odkrivali nove pokrajine, nove kontinente, nove oceane, temveč ste tukaj da raziskujete zavest. Pomagate odklepati vrata in strukture, ki so držale zavest v istem vzorcu desetine in stotine, in celo milijone let.

Mojster -, prek Benjamina Crema (9. marec 2008)

Morda je težko verjeti ali pa se to zdijo le želje, toda od zgoraj, z vidika vaših Starejših bratov, se po svetu dogajajo pomembne spremembe na bolje. Vidimo naraščajoče gibanje v smeri enotnosti in pravičnosti in naraščajoče spoznanje, da je absolutno potrebno, da vlada mir, če človeštvo želi nadaljevati po svoji evolucijski poti. To predstavlja velikanski korak stran od roba samouničenja.

Seveda jih je še vedno veliko, ki izumljajo in izboljšujejo vojna orodja, ta smrtonosni posel jim daje bogastvo in moč. Ljudje pa se prebujajo, drugačen boben udarja nov ritem in ljudje se odzivajo. Skoraj v vseh državah ljudje zaznavajo novo svetlobo, vzpodbudne misli in naraščajoče upanje.

Predstavlja Tobias, katerega kanalizira Geoffrey Hoppe (Couldre), 5. januar 2008

In tako je. Brez dvoma Shaumbra ponovno smo se zbrali tukaj v tej čudoviti  energiji, ki jo ustvarjamo skupaj.

Nekateri izmed najlepših trenutkov so tisti ki izgledajo točno tako, ko igra glasba, nobene beseda ni bila izgovorjena ne z naše strani in ne z vaše, le totalno čutenje. Tukaj smo veličastni, sedimo skupaj… tisti, ki ste tukaj, fizično sedite tukaj, v ozadju je kamin, ljubek kuža nežno pomaga premakniti in spremeniti nekaj energij…. Vse Shaumbre tukaj vzemite le trenutek, da se sprostite.

Sem. Vsi smo, pa če se tega zavedamo, ali ne. Skozi vse se razodevamo, vse porajamo in skozi vse ustvarjamo ter hkrati izkušamo sebe. Ko to ozaveščam, pa se začne bolj poglobljeno zavedanje, v katerem zmanjka besed. Besede so namreč le odsev resnice, niso pa resnica sama. Zato se lahko v poimenovanju zataknemo in omejimo širjenje zavesti ter duhovno rast.

Nezmožnost ubesedenja izkušenj iz notranjosti

Ko želimo nekaj tako veličastnega, kot je uvid iz notranjosti, z besedami preliti v fizično dimenzijo, tega ne zmoremo. Človeški besedni zaklad ima premalo besed. Vseh dimenzij lastne božanske notranjosti še nikoli nismo izkusili, zato za to zavedanje nimamo imen.

Tistega dne sem se odpravljal na tek po gozdu. Nekaj mesecev je bila to že moja stalna procedura v popoldnevih po službi, nisem tekel vsak dan, a vsaj nekaj krat na teden, vsakič po kakšnih deset kilometrov. Le tako sem se takrat lahko ohranjal še pri življenju.

Takrat sem tekel po dobro uhojeni gozdni poti, ko sem naenkrat zagledal na svoji desni starejšega moškega, obloženega z raznovrstno šaro. V tej opravi je dajal videz brezdomca, številne vrečke v rokah, na ramah mu je visel zguljen nahrbtnik z usnjenimi trakovi za zapenjanje, majhen tranzistor na baterije se mu je pozibaval na vrvici in igral znano zimzeleno melodijo. A obraz mu je izžareval neko nerazumno sproščenost, ki jo redko vidiš.

Duhovni razvoj na znanstvenih osnovah
Postavlja se vprašanje, ali je mogoče oblikovati pot duhovnega razvoja, ki bo zasnovana na znanstvenem, empiričnem odnosu do sveta. Empirizem temelji na eksperimentu, znanstveniki ustvarjajo miselne modele o svetu in jih potem preverjajo z eksperimenti. V eksperimentih igra pomembno vlogo opazovalec (angl. observer), tisti, ki opazuje potek eksperimenta in ki odčitava in zapisuje rezultate.

Pomembnost opazovalca in njegovo aktivno vlogo v znanstvenem eksperimentu je v prejšnjem stoletju utemeljil nemški fizik Werner Heisenberg, sodobnik Alberta Einsteina. Heisenberg je dokazal, da opazovalec vpliva na potek eksperimenta, je njegov sestavni del, brez opazovalca znanstveni eksperiment ne bi mogel obstajati.

Predstavlja Tobias, katerega kanalizira Geoffrey Hoppe (Couldre), 15. december 2007

In tako je, draga Shaumbra, prinašamo energijo v to srečanje, še eno srečanje Crimson Circlea, še en vpogled, ko prinašamo vse naše energije skupaj v ta veličasten in varen prostor. V tako veselje je meni Tobiasu in našim posebnim gostom danes hoditi okrog vas ob zvokih glasbe, tako lepe sladke glasbe v tako lepem sladkem času leta.

In ko hodimo med vami, vemo, da sprejemate vse, o čemur bomo govorili v naslednjih 45ih minutah oz. naslednji uri – danes bomo kratki. Ali ste mogoče že sprejeli. Mogoče ste že sprejeli. Mogoče bi radi to pustili tako in si predvajali še kakšno glasbo, da lahko odidete, uživate in praznujete življenje! Ali pa gremo čez verbalni del, vendar energija je tukaj. Ste jo že sprejeli.