Članek kot tak ni postavljen v trdilno obliko, temveč je namenjen poizvedovanju po novem - starem.
Kar mene zanima je: zavedam se, da univerzumu vlada veliko polbogov. Vsak polbog je namenjen zadovoljevanju določenih čutov in vsak planet ima svojega "polboga" z večimi služabniki. V današnjem času nas učijo, da je vse mogoče - tako rečeno "if you want it you can get it", o tem nam nazorno govori the secret in premnogi učitlje, ki "kanalizirajo" višja bitja.
Vprašanje, ki se mi pojavlja je pa sledeče. Človek, neglede na to kako uspešen je pri zadovoljevanju svojih čutov, še vedno čuti neko praznino in težnjo po napredku - zapolnjevanju te praznine - se pravi, da v kolikor deluje na ravni the secreta nikoli ni povsem zadovoljen, saj ja, želje se mu uresničujejo, ampak je težnja po novih vedno večja in večja - se pravi, da se znova in znova vpenja v suženjstvo materialnih dobrin in zadovoljevanje le-te iluzije? Kam nas torej vodi the secret, v iluzijo ali odrešenje?
Zakaj to sprašujem? Pred leti sem spoznal Mirana Zupančiča in morem reči, da (čeprav nisem veren v obliki cerkve) mi je še najbližje udano služenje bogu samemu. The secret zame predstavlja iluzijo znotraj omame, ki nam jo predstavlja planet Zemlja, na katerega smo se pa konec koncu prišli učiti živeti zunaj iluzije in se obračati navznoter, ter v sebi iskati zadovoljstvo, ki nam je dano.
Bolj, kot se zavedan "karma-zakona" težje mi je zadovoljevati svoje zunanje potrebe. Ne samo, če si požrešen, da se reinkarniraš v svinjo, če si neaktiven, da se reinkarniraš v drevo, ampak tudi če ubijaš in ti je to dovoljeno oz. v "čudnih" okoliščinah to od tebe zahtevano, preideš v drugo življenje rešen, saj si udano služil višji energiji (ko ti ubiješ in je to od tebe zahtevano, ti nisi povzročitelj tega dejanja, saj je ta "obleka" že zdavnja bila naročena za odpad). Le-ta pa glede na tvojo udanost skrbi za tvoj blagor. Na kaj se naj sedaj človek nasloni? Na večno mišljenje, da je on sam povzročitelj vseh dejanj ali da je on sam delček enega velikega dejanja, znotraj katerega bo žel blaginjo, če bo stopal v korak s časom - vse večnim.
Ne sedaj misliti, da je the secret zgrešen, vsakemu svoje na določenem nivoju. Vem samo, da starejši, kot je človek, manj mu je do dobrin, ter veliko bolj do odnosov, katere kvaliteto lahko izboljša le preko notranjega duhovnega napredka. In ker sam stremim po večnem napredku, sem se odločil da to misel delim tudi zvami, saj me zanima vašo mnenje in vaša vprašanja, ki me bodo morda pripeljala stopničko višje na moji poti samospoznanja.
Hvala, Sašo |
Nova, stara, večna energija
Prispeval/a: Fredi dne četrtek, 15. maj 2008 @ 11:16 CEST
Poizveduješ po novem-starem spoznanju, ki bi te zadovoljilo in odgovorilo na vprašanja katera srčno iščeš.
Iščeš bit smisla zakaj sploh živiš, rad bi odstrnil pregrado, ki te ločuje od stvarstva, rad bi videl kaj sploh je resnica.
Na dobri poti si, da se zaveš, da prava resnica resnično obstaja. Prava resnica si ti, prava resnica je da ti živiš in prava resnica je, da ti iščeš resnično resnico, ki pa je zmeraj ista. Resnica, ki bi te osvobodila spon izmišljeniga, da prilezeš iz laži v resnico.
(ko ti ubiješ in je to od tebe zahtevano, ti nisi povzročitelj tega dejanja, saj je ta "obleka" že zdavnja bila naročena za odpad)
Delno prav. Kdor ubije je morilec pa čeprav je umor naročen, čeprav se braniš kot v vojni kjer vojaki ubijajo. Kdor naroči umor se skriva za umorom dejanskega morilca, kakor se sodnik skriva za državo pri izrečeni smrtni kazni, ki jo izvrši človek. Državo sestavljajo ljudje in zakon narekuje človek. Vidno človek ubije človeka, globlje v srcu pa človeka ubije zlo.
Zmeraj obstaja rešitev.
Rešitev je ljubi Bog. Človek iz življenja preide v stanje kjer ljubi Bog ljubi, zaživi ljubezen katero kliče ljubo srce, ki ljubi življenje in spoštuje zavedanje, da živi življenje kakor ostali živi živelj. Cela zemlja je prepredena z živim življenjem in kar ljudje smatramo kot, da ni živi, je pa lepo kot je prelepo vesolje v katerem živimo in sanjamo.
Kdor išče ta najde in prepričan sem, da boš našel smisel življenja, ki te bo prepričljivo zadovoljil. Odvisno je le kaj iščeš, ker točno to boš tud našel. Do sedaj si iskal poti in našel veliko različnih poti, lahko pa izbor poti malce zožaš oziroma kar vprašaj se k čemu najbolj hrepeniš in če je odgovor iz srca, k resnici, ker resnico ljubiš boš našel ljubezen.
Kdor prosi ta prejme.
Lep pozdrav
Nova, stara, večna energija
Prispeval/a: Pips dne četrtek, 15. maj 2008 @ 13:34 CEST
Nova, stara, večna energija
Prispeval/a: Fredi dne četrtek, 15. maj 2008 @ 14:25 CEST
Napačen odgovor Pips.
Pričakovan odgovor je mogoče ljubi sočloveka kakor samega sebe in če še hočeš kaj več zvedet o ljubezni si preberi biblijo z ljubeznijo v srcu ti Pipsek.
Lep pozdrav
Nova, stara, večna energija
Prispeval/a: titanic dne petek, 16. maj 2008 @ 08:47 CEST
Rekla bom le to skromno moje geslo: vsak je lahko pameten le zase, vsak ima veliko za pomesti pred svojim pragom, za drugega pa ne moremo vedeti, kaj je prav in kaj naj počne, kaj mu manjka in kdaj bo dojel svojo zablodo.
imejta se lepo vsak v svoji ljubezni.
Melita
Nova, stara, večna energija
Prispeval/a: zven dne petek, 16. maj 2008 @ 23:26 CEST
Sama menim, da je ta svet iluzija, saj smo v njem s telesi navidezno ločeni. Ločenost je iluzija. Strah v nas, ki hoče to ločenost utemeljiti, išče vedno nove načine, kako nas z novo še ne izpolnjeno željo ločiti od notranjega miru. In s tem ločiti drug od drugega. Stvari, ki nas trenutno potešijo (saj se vedno pojavi kaka nova želja) so tudi iluzije. Če me neka iluzija trenutno osreči, se ji zahvalim in jo sprejmem kot simbol Božje brezpogojne ljubezni. Hkrati pa ji tudi odpustim, saj ne zmore biti substitut za resnični notranji mir.
Priporočam - Gary R. Renard: The Disappearance of the Universe
Lp, Alenka