Telesna inteligenca pokriva vse tisto, čemur pravimo nezavedni razum. Predstavlja telesno zavest, delovanje avtonomnega živčnega sistema, instinktivne odzive.

Telesna inteligenca deluje na dveh ravneh. Na eni ravni je bogat informacijski sistem, ki je zbran v genomu in v katerem je shranjena inteligenca življenja od nastanka prve celice do danes. Ta informacijski sistem ni namenjen samo ohranjanju in preživetju organizma, temveč je to odprt sistem, ki komunicira z okoljem in omogoča učenje ter izpopolnjevanje, torej nadaljnji razvoj osebka. Zato tudi je inteligenca, torej sposobnost prilagajanja in iskanja novih rešitev.

Na drugi ravni je telesna inteligenca občutljivost za subtilne pojave v širšem okolju. Znano je namreč, da živali predčasno zaznajo potrese ali druge naravne kataklizme; da se znajo nekatere živalske vrste nenavadno dobro orientirati pri selitvah ali, kar je še bolj nenavadno, da psi in mačke lahko najdejo na stotine kilometrov daleč pot domov; da se jate nekaterih ptic ali rib obnašajo kot enoten organizem in hkrati izvajajo manevre pri letanju ali plavanju, kot bi bile pod taktirko enega dirigenta; da so domače živali včasih nenavadno psihično obdarjene in zaznajo umiranje svojega gospodarja, čeprav so takrat na drugem kraju.

Ti pojavi dajo misliti, da so posamezni organizmi "potopljeni" v neko skupno polje in da imajo nekakšne senzorje za zaznavanje signalov v tem polju. To pomeni, da imajo živi organizmi nekakšno primarno zavest, ki je razširjena v okolje ali ki si jo delijo z okoljem.

Več o telesni inteligenci na http://www.cdk.si/du/