V gorovju Altaj v Rusiji se iz zemlje dvigajo svetleče formacije in to sproščanje energije vpliva na manjšo potresno dejavnost v okolici.  V sredini slapa prav tako nastaja vortex, kjer je gravitacija izničena in lahko pride do pojava levitacije. Vrtenje tekočine lahko ustvari anti-gravitacijo.

Različne dimenzije izhajajo iz različne hitrosti vibracije etra. Zemeljska mreža tvori ima dvanjast vorteksov, ki skupja tvorijo geometrično telo icosahedron. Te točke lajšajo pritisk eteričnih polj večje gostote in omogočajo, da višja energija občasno pronica v naš čas in prostor in ustvarja časovne in elektromagnetne anomalije. V teh vorteksih se morski tokovi vrtijo v eni smeri, podvodni tokovi pa v obratni smeri. To se dogaja tudi v zemeljski skorji, kjer se tako vrti vroča tekoča magma.

Sredica Zemlje je precipitirana eterična energija, ki je ljubeča, zavestna Svetloba. Sredica je eterična energija Svetlobe in Ljubezni in ko se odmikamo od centra, se energija ohlaja in oblikuje v materijo, ki jo poznamo. Sile gravitacije in levitacije kontinuirano podpirajo molekularne strukture v notranjosti Zemlje in ustvarjajo novo materijo.

Magnetizem lahko oblikuje stoječi val sfernega torusa, brez da bi se gibal skozi katerikoli material. In v centru tega vala bo intenziven vir svetlobe in energije. Ta ideja o prosto stoječem magnetnem valu je v fiziki nova. Ker tega niso vedeli, so domnevali, da je jedro Zemlje iz železa in niklja in da zato lahko prevaja elektromagnetno energijo. Nove teorije predvidevajo, da je sredica Zemlje žareči magnetizem. Energija sončnega vetra vstopa na tečajih v Zemljo in obnavlja energijo sredice. Med sončnim mrkom so zemeljska magnetna polja oslabljena, oslabi pa tudi gravitacija, ker Luna stoji na poti toka eterične energije iz Sonca. Ko se poveča solarna aktivnost, se poveča tudi hitrost vrtenja Zemlje okoli svoje osi. NASA sateliti so ugotovili, da na tečajih iz Zemlje ižareva veter plazme, tako kot iz Sonca. To kaže, da sta tečaja točki vhoda in izhoda eterske energije

Ugotovljeno je tudi, da se Zemlja povečuje in da se kontinenti zato premikajo. Maxlow je izračunal, da še Zemlja postopno širi s hitrostjo 2 cm na leto, včasih pa se poveča nenadoma. Ko se je Zemlja širila, se je povečevala tudi atmosfera in količina vode. Če bi Zemljo zmanjšali za 60%, bi kontinenti oblikovali sklenjeno skorjo. S širjenjem Zemlje so se kontinenti med seboj oddaljili, morsko dno pa se je povečalo. Prelomnice prvotnega prakontinenta Pangeje so nastale vzdolž linij tetrahedrona. Naslednji nivo ločevanja kontinentov pa je nastal vzdolž kombinirane oblike kocke in octahedrona. To kaže na spiralno ekspanzijo. Trenutni nivo gibanja kontinentov kaže obliko icosahedrona in dodecahedrona, prepletenih med seboj. Tudi ta nivo je dosežen s spiralnim širjenjem. Energetski vrtinci so na točkah, ki so kombinacija icosahedrona in dodecahedrona.

Kontinenti, verige otokov, planinske verige, oceanski grebeni in drugo sledi tem vzorcem. Zemlja je kot fleksibilni balon, obkrožen z mrežo, ki izvaja pritisk na balon in potiska kontinente v sedanji položaj. Zemlja je ogromni delec zavesti z eterično energijo, ki teče ven in noter na severnem in južnem tečaju, z mrežo energetskih vorteksov in s sijočo magnetno sredico. V vorteksih priteka v našo dimenzijo višja eterska energija in spreminja čas in prostor. V vseh teh procesih je na delu kompleksna geometrija, ki se kaže tudi v procesu večanja Zemlje. Ta geometrija je naravni produkt vibracij in je prisotna v velikih in malih delcih zavesti.

Na Marsu v področju Cydonia se nahaja kompleks piramid in oblika, ki spominja na obraz
( op. Alex Colier pravi, da je to grob Anunaka Enkija, ki ga je ubil brat Enlil ). Te zgradbe odražajo zelo kompleksno geometrijo tetrahedrona v krogli.

Severni tečaj Saturna kaže krog, heksagram in pentagram. Različne geometrije kažejo različne vibracije. Zavestne enote kažejo največjo moč na severnem in južnem tečaju, ker so vrata za tok eterske energije v našo dimenzijo. Ker so ti vrtinci zelo močni, kar kaže tudi primer tornadov, je potrebno, da se ta energija uravnoveša po celem planetu. Oblike kot so tetrahedron in icosahedron prevzemajo pritisk pretoka skozi rotacijsko os in omogoča, da se ta sila razprši in teče kot reke po celem planetu, znotraj geometričnih polj, ki se oblikujejo znotraj planeta.

Če zavestni delec ni polariziran, kar pomeni, da energetska polja vstopajo na obeh tečajih, potem nastane okoli planeta prstan, kot je primer Saturna. V polarizirani enoti energetski tok vstopa na samo enem tečaju in izstopa na drugem tečaju in prstan se ne ustvari. Vendar prstana nima samo Saturn. Vsi planeti ga imajo, včasih ni viden, kaže pa se kot tok energije okoli ekvatorja.

Merkur

ima premer 2.440 km in je 10x manjši od Zemlje. Nepričakovano so odkrili led v kraterjih na severnem tečaju, kar je zelo nenavadno glede na Merkurjevo neposredno bližino Sonca. Zelo hitro kroži okoli Sonca, okoli svoje osi pa zelo počasi. Ima podobno magnetno polje kot Zemlja ter zelo močno električno polje zaradi energije iz bližnjega Sonca. Občasno oddaja radijske valove. Vsakih šest sekund okoli njega krožijo elektroni in protoni, kar kaže na jedrsko aktivnost središča. Občasno se pojavlja na temni strani  nekajdnevno ultavijolično sevanje . Ima atmosfero, čeprav naj je ne bi bilo zaradi bližine Sonca. Ima prstane z rožnatim odsevom.  Merkur  ima izredno veliko gostoto.

Venera

ima premer 12.100 km in je malo manjša od Zemlje. Nekoč je imela veliko vode - kot Zemlja, ki pa je izhlapela. Zdaj jo obkrožajo gosti oblaki. Počasi se obrača okoli svoje osi Ker je bližje Soncu, so pričakovali, da ima močnejše magnetno polje od Zemlje. Vendar pa  skoraj nima magnetnega polja. Sredica Venere je sijoča eterska energija. V 24 urah se ionosfera spremeni od višine nekaj tisoč km na samo 200 km. V intervalih štrih dni se višina oblakov spremeni za 1 km, istočasno na celem planetu. To imenujejo dih Venere in kaže na pulsno naravo energetskih polj, ki tečejo ven in v planet. Zaradi šibkega magnetnega polja niso pričakovali, da ima auroro, vendar jo ima, kar kaže na notranji vir energije sredice. Ko je sončna aktivnost na vrhu, se kisikovi atomi svetijo na nočni strani Venere. Ko se pod oblaki bližamo površini, se veča sijaj, čim bližje površini smo. Prisotne so strele, ki niso povezane z dežjem. Venera oddaja 15% več energije, kot jo prejema od Sonca. Na ekvatorju ima prstane. Na tečajih ni oblakov, kar kaže na točke vhoda in izstopa  eterske energije. Venera se zavrti enkrat okoli svoje osi v 243 dneh..  Venera se vrti v obratni smeri kot vsi drugi planeti, oblaki pa se vrtijo v drugi smeri kot se vrti sam planet. Tečaji so bolj vroči kot ekvator, kar pomeni da Sonce ni edini vir vročine, pač pa da sije jedro planeta. 30 stopinj južno od ekvatorja nastajajo navpične strele. Njena orbita okoli Sonca je najbolj okrogla.

Mars

ima premer 6.790 km in izrazito eliptično orbito, ki povzroča velike temperaturne spremembe. Lahko se ohladi na -130 C pozimi in poleti se segreje na 27 C  Mnogi sateliti, ki so šli na Mars so bili uničeni ( op. s strani Orionovih ET ). Nekoč je bilo na Marsu življenje kot na Zemlji. Še danes ima modro nebo in vodo. Ima dve luni, ki sta votli. Premikata se zelo hitro in blizu površine. Ena stran ima zelo veliko kraterjev, kar kaže, da je bil Mars satelit planeta Tiamat ali Maldek, ki je eksplodiral ( op. zaradi  ET vojne pred 450.000 leti ) in je sedaj pas asteroidov med Marsom in Jupitrom. Na Marsu so Piramide, ostanki stare civilizacije. Ima 2x manjše magnetno polje od Zemlje. Na temni strani Marsa ta polja tečejo zelo hitro, kar kaže da ima svetlečo etersko sredico, ki deluje kot pospeševalec energije. Na severnem tečaju so oblaki na višini 50 km, podobni orkanom

Jupiter

je dvakrat večji kot vsi ostali planeti skupaj. Ima volumen kot 318 Zemelj. Premer je 143.000 km. Je iz plina, ki se gosti proti središču. Ima kamnito sredico, veliko kot 12 Zemelj. Plin je 90% vodik, 10% helij in ima sledove metana, amonijaka in vode. Trdna  sredica je tekoči metalni vodik, ki ima ionizirane protone in elektrone tako kot Sonce, a na nižji temperaturi. Ima zelo močne vetrove. Ima 4 velike lune in 12 manjših lun. Jupitrovo magnetno polje sega 100 x dalj, kot je njegov premer. Je 4x močnejše od Zemljinega magnetnega polja. Zaradi tega ima velik energetski vpliv na druge planete. Jupiter ima 30.000 km široko auroro, kjer so strele. Jupiter oddaja več energije, kot jo sprejema od Sonca. Ima tudi obroče, a manjše kot Saturn. Natečajih so emisije x žarkov. Na širini 35 stopinj so toplejša področja kot na ekvatorju.

Saturn

ima 120.000 km v premeru. Na tečajih je sploščen. Je plinast, tako kot Jupiter. Ima 75% vodika in 25% helija. Ima nekaj velikih prstanov, ki so debeli le 1.5 km in v njih je tako malo snovi, da če bi jih stisnili, bi dobili telo veliko le 100 km. V sredini ima trdno jedro, tako kot Jupiter. Ima 18 satelitov. Magnetno polje sega tako daleč kot Jupitrovo in je v konjunkciji z njim, kar vpliva na radijske valove na Zemlji bolj kot aktivnost sončnih peg. Magnetna os je  poravnana z osjo vrtenja, kar je redkost in razlog za vidne prstane. Občasno oddaja radijske valove. Svetlost se spreminja v skladu s sončno aktivnostjo in tudi iz drugih razlogov. Prstani včasih izginejo. Opazili so ionizirane krogle, ki izhajajo iz središča in so absorbirale snov prstanov. Ima zelo močno električno polje. Oddaja dva in pol krat več energije, kot jo prejema od Sonca. Sonce obkroži v 29 letih. Tečaja oddajata x-žarke in helij.

Uran

je modre barve in je v plinastem stanju.ima 15 % vodika in malo helija, ostalo pa so skale in led. Ima pasove oblakov, ki se hitro premikajo. Ima 11 prstanov. Ima 20 lun, ki so blizu planeta. Ima kompleksno magnetno polje, čeprav nima trdne sredice. Ima dva magnetna polja , en znotraj drugega, ki sta v interakciji. Pred kratkim je imel menjavo magnetnih tečajev. Ima pa multiple magnetne tečaje, ki so jih sicer opazili le na zvezdah. Severni tečaj oddaja radijske valove. Aurora je bližje ekvatorju, kot tečajem. Ni povezana s sončno aktivnostjo, pač pa z notranjimi procesi. Zgornja atmosfera je nenavadno vroča, toplota ne izvira iz Sonca, ampak iz notranjosti Urana. Sonce vedno sveti direktno na južni tečaj vrtenja, vendar tam ni višja temperatura.  Po celem planetu so podobne temperature, tudi na najtemnejših predelih severnega rotacijskega tečaja. Temperatura je najvišja na ekvatorju, čeprav ni obrnjen proti Soncu.

Neptun

je manjši od Urana in ima premer 49.500 km. Je modre barve in ima podobno sestavo kot Uran. Modra brava nastaja, ker metan v atmosferi absorbira rdečo svetlobo. Ima temno pego, ki je velika kot Zemlja in je izginila leta 1994. čez nekaj mesecev je nastala nova na severni hemisferi. Nepravilni oblak obkroži Neptun vsakih 16 ur. Ima štiri temne prstane. Ena eno veliko luno Triton in sedem manjših. Imel je menjavo magnetnih tečajev, ki so 50 stopinj nagnjeni od osi vrtenja. Medtem ko je Jupitrova pega nespremenjena  vseh 300 let, od kar jo opazujejo, se je Neptunova preselila iz juga na sever. Severna hemisfera je svetlejša od južne. Neptun oddaja 2,7x več energije, kot jo prejema od Sonca. Zelo hitro se vrti okoli svoje osi. Ima najmočnejše vetrove v sončnem sistemu-  pihajo s hitrostjo 2.200km na uro. Ker dobi mnogo manj sončne energije kot ostali planeti, ta energija izvira iz  močnega notranjega vira.

Pluton

ima premer 2.270 km in je manjši od Zemljine Lune. Ima temna področja, ki pa imajo višjo temperaturo. O njemu je malo znanega, ker do leta 2000 ni bil poslan noben satelit za njegovo opazovanje.

Se nadaljuje

KONVERGENCA  - David Wilc ock, april 2001
Prevod: Radmila Čučak