Svet potrebuje novo in močno gospodarsko spodbudo, ki bo dala razpravam o podnebnih spremembah nov elan in bo omejitve spremenila v nove priložnosti, pravi 33-letni Uroš Merc, direktor podjetja, ki spada v svetovni vrh na področju izdelave fotonapetostnih modulov za sončne elektrarne.

Bisol ima svoja hčerinska podjetja tudi v Italiji in Belgiji, njegova uspešnost na zahtevnem visokotehnološkem področju pa Slovenijo postavlja v vrh držav na področju razvoja rešitev za uporabo obnovljivih virov energije. Naš sogovornik je doktor elektrotehniških znanosti s področja fizike trdnih snovi in kvantne mehanike. Med študijem je bil dr. Merc dejaven tudi kot gostujoči profesor na Inštitutu za fiziko trdnih snovi na Dunaju.

... ali zakaj nujno potrebujemo spremembe

Zlati standard
Zlati standard ter argument inflacije, ki je bil uporabljen za njegovo opravičitev, temeljita na klasični 'količinski teoriji denarja'. Ta pravi, da je inflacija produkt prevelike količine denarja v obtoku ter premalo dobrin in storitev. Če bi vlada preprosto izdajala denar sama, bi denar rastel hitreje kot razpoložljive dobrine in storitve, kar bi povzročilo inflacijo.

Če pa bi bil papirnati denar vezan na zlato, ki je količinsko omejen, potem bi dotok denarja ostal stabilen. To je bil stalni argument bankirjev proti vladnemu izdajanju denarja, vendar pa so se javno v časopisih spretno izogibali te teme.

Piše: Aleš Petrič v novi reviji Karmaplus

KDO UBIJA ZNANSTVENIKE
Ko je v letih 2001 in 2002 v razmeroma kratkem času umrlo ali izginilo kar nekaj ameriških vrhunskih znanstvenikov s področja mikrobiologije, katero je bilo v času po napadu na stolpa dvojčka v New Yorku in napadih z antraksom v žarišču pozornosti, se je javnost pričela spraševati, kako je mogoče, da smrt kosi prav v tem segmentu znanosti. Sčasoma so nastali celi seznami primerov, ki puščajo odprto pot najrazličnejšim sumom in špekulacijam. Ali kdo načrtno mori znanstvenike?

VSE SE JE ZAČELO Z DONOM WILEYEM
15. 11. 2001 po 22.30 je harvardski profesor Don Wiley zapustil skupino prijateljev in kolegov. Navsezgodaj drugega dne je policija iz Memphisa v ZDA našla njegov najeti avto na mostu, s polnim tankom bencina in ključi, pripravljenimi za vžig motorja. Mestna policija se je od primera ogradila presenetljivo hitro, rekoč, da nima nobenih indicev, da bi se zgodilo kaj nasilnega.

... ali zakaj nujno potrebujemo spremembe

Kolonije začno izdajati lasten denar
Ameriške kolonije so bile neke vrste utopični eksperiment. Na neoznačenem ozemlju so lahko preizkušali nove sisteme z novimi pravili. Papirnati denar je v Angliji takrat že bil v uporabi, a je padel v privatne roke. V kolonijah pa so denar pričele izdajati lokalne provincialne vlade. Prva, ki se je tega lotila, je bila vlada v Massachusettsu l. 1691.

Kolonije so za trgovanje uporabljale tuje kovance, vendar pa so več uvažale kot izvažale, tako da so le-ti stalno odtekali v Anglijo. Ljudje so tako ostajali brez zadostnega kapitala za svoje notranje potrebe. Parlament v Massachusettsu je tako predlagal izdajanje vladnega papirnatega denarja, 'bill of credit', ki je predstavljal vladno obveznico (obljubo plačati jutri na dolg danes).

Ste že bili na Cerkniškem jezeru pozimi? Če ne, potem morate iti, ni ga lepšega jezera daleč okoli, ko njegova gladina trdno zamrzne in naredi veličastno fotografijo premikajočega življenja pod vašimi drsalkami, človek bi jo kar gledal, tako je lepa v svojem toku brezčasnosti.

Presihajoča jezera so posebnost kraškega sveta in jih je v Sloveniji več kot dvajset, vendar je med njimi najimenitnejše prav gotovo Cerkniško jezero. To je prvo presihajoče jezero, za katerega je zvedel svet iz Valvazorjevih del. Valvazor ga je pred tristo leti obiskoval: "Ne glede na velik trud in nevšečnosti, ki je bilo z njimi združeno moje opazovanje, saj stanujem precej daleč od tod, namreč poldrugi dan hoda, a pot gre po samem pustem, divjem in visokem gorovju".

Na spletni strani enaa.com pišejo, da so znanstveniki avstralske bolnišnice Royal Adelaide Hospital ugotovili, da pijače z umetnimi sladili okrepijo in podaljšajo delovanje alkohola. Študije dokazujejo, da alkohol v mešanici z nizkokaloričnimi pijačami bolj opijejo kot mešane z navadnimi, s sladkorjem sladkanimi pijačami.

Prostovoljci, ki so z vodko pili dietne različoice pijač, so po 30 minutah v krvi imeli 67% več alkohola kot tisti, ki so enako količino vodke spili z navadno pijačo. Pri prvih se je alkohol tudi dlje zadržal v krvi.

Iz nove revije Karmaplus

Vsi vemo, da med ljudmi obstajajo nekateri čisto navadni predsodki, povezanimi z živalmi ali drugimi predmeti, ki po stoletnem izročilu prinašajo nesrečo ali pa srečo. Najboljši primer je pregovorno križanje poti črne mačke, ki naj bi prinašalo slaba sporočila, medtem ko nam stari dobri dimnikar "vedno" prinaša samo srečo in blagostanje.

ČRNA MAČKA
Mačka je bila v različnih obdobjih in civilizacijah različno obravnavana, vse od kulta božanstva v starem Egiptu do simbola negativnosti v dobi inkvizicije. V zadnjem času dobiva mačka v civiliziranem svetu boljši sloves in postaja ob psu, papagaju, kanarčku in hrčku najbolj priljubljena domača žival. V tem času je človek dobil priložnost, da jo bolje prouči in razume vso celovitost njene narave.

...ali zakaj nujno potrebujemo spremembe

1.del: od Sumercev do Bank of England

Sumerci
Sumerska skupnost je bila agrarna ekonomija. Iz tega obdobja izvirajo prvi dokazi o kovanem denarju (bakreni novci imenovani 'shekel') – 3200 pr. n. št. Templji so takrat služili kot skladišča za pridelke. Bili so javne institucije, ki so opravljale dobrodelne funkcije (pomagale sirotam, vdovam, starejšim). Bile so avtonomne, financirale pa so se dajanjem svoje zemlje v najem ter z obrestmi za svoja posojila.

Kmet je lahko dobil določeno količino pridelka vnaprej, če ga je ob naslednji žetvi vrnil nazaj skupaj z nekaj dodatne količine. Tako so bili templji prav za prav nekakšna centralna banka (izdajali so tudi kovance kot dokaz za vložek pridelka žitaric). Kar so zaslužili, se je tako ali drugaše vrnilo nazaj v skupnost.

Piše: Aurigo

Vsako leto se v mesecu novembru odvije sejem mineralov v Münchnu. To je eden največjih sejmov kristalov na svetu, če ne celo največji. V letu 2008 je ta razstavni prostor sejma zavzemal 4 razstavne hale, a se je letos razstavni prostor povečal še za eno halo.

Vsakemu obiskovalcu, ki se prvič odpravi na ta sejem, se zastavi vprašanje, zakaj obiskati ta sejem? Tudi meni se je! Zaradi oddaljenosti. A odgovor je tukaj: kot prvo, na sejmu dobiš skorajda vsak kristal. Od 5 gramskega do 200 kilogramske skale. Od surovega kamna do brušenega minerala, vse do zelo obdelanih mineralov in čudovitih kipcev iz človeške zgodovine in živalske favne.

NASINI strokovnjaki upajo, da jim bo novi teleskop omogočil podrobneje preiskati nebo, poiskati doslej neznane asteroide, komete, zvezde in galaksije ter izslediti Zemlji nevarne vesoljske predmete.

Teleskop WISE (Wide-Field Infrared Survey Explorer) naj bi v vesolje poletel na krovu raketa Delta 2 iz zračne baze Vandenberg na kalifornijski obali, predvidoma prihodnji petek.

Dr. Robert Masten, docent Univerze v Ljubljani, je v sodelovanju z raziskovalno – oglaševalsko agencijo Pan izvedel raziskavo o osebnostnih dejavnikih gledanosti kultnega resničnostnega šova Kmetija, ki se je do nedavnega predvajala na POP TV.

Dr. Masten je izhajal iz predpostavke, da se z gledanjem in oceno oddaje povezujejo:

1.   življenjski stili vprašanih
2.   življenjska stališča do nekaterih aktualnih družbenih vprašanj vprašanih
3.   doživljanje zadovoljstva v življenju vprašanih in
4.   duševno blagostanje vprašanih.

Na spletni strani enaa.com pišejo, da je ameriški znanstvenik Robert Lanza te dni objavil drzno trditev, da smrt ni končni dogodek v posameznikovem življenju. Po njegovih besedah "smrt ni sposobna slediti svojim žrtvam skozi neskončno število vesolj."

Smrt po njegovem mnenju v resnici ne obstaja. Čeprav so naša telesa obsojena na samouničenje, naj bi občutek življenja obstajal večno. Lanza pravi, da človekovo bit predstavlja približno 20 vatov energije v možganih. Ta energija pa po njegovih besedah po smrti ne izgine. Eden od najzanesljivejših aksiomov v znanosti je, da energija ne more biti ustvarjena iz nič, niti ne more iti v nič, dodaja Lanza.

Mediji po svetu poročajo o nenavadnem svetlobnem pojavu, ki ga je bilo pred dnevi moč opazovati nad Norveško, v bistvu vse od Londona pa do Rusije. Jasnega odgovora, za kakšen pojav naj bi šlo, pa ni ponudil še nihče, nekateri so ugibali, da naj bi šlo za rusko izstrelitev rakete, nekakšen severni sij, obisk nezemljanov ...

Medtem je Benjamin Creme, angleški ezoterik, slikar in predavatelj, povedal, da so za ta pojav resnično odgovorni nezemljani. Creme je že lanskega decembra napovedal, da se bo na nebu začelo pojavljati nenavadno svetlobno telo, ki ga bodo lahko videli ljudje po vsem svetu, podnevi in ponoči.

Če malo gledamo po kakšnih knjigah o evoluciji, lahko vidimo, kako so se oblike določenih živali spreminjale od nepopolnosti k popolnosti. Od grdega k lepemu.

Da ima neka žival vedno bolj aerodinamično ali hidrodinamično obliko, to je za njo osebno praktičnega pomena, za nas (človeške) opazovalce pa predvsem estetskega pomena.

Človek obstaja še premalo časa, da bi evolucija nanj kaj bistveno vplivala. Morda bo imel v prihodnosti malo večjo glavo ali pa bolj nagubano možgansko skorjo. Kar se estetike tiče, je proporcionalno, aero in hidrodinamično kar dobro razvit. Bi pa človeku zelo prav prišlo, če bi mu normalno izrastla še tretja "izmena" zob.

Vsake štiri leta v ZDA volijo novega predsednika. Vsake štiri leta lahko pred volitvami poslušamo nove obljube in vsake štiri leta se v ljudeh prebudi novo upanje, toda realnost nas nato kaj kmalu spet spusti na trdna tla.

Kako pravzaprav poteka izbiranje ameriškega predsednika? Kako se vse skupaj začne? Kdo je tisti, ki ga v resnici izbere? Kdo stoji za njim in kdo v resnici vlada? Jasne odgovore na vsa ta vprašanja nam razkriva Daniel Estulin v svoji knjigi »Skupina Bilderberg, gospodarji globaliziranega sveta«, ki jo je v Sloveniji izdala založba Ciceron.

Živimo v času, v katerem postaja jezik trženja univerzalni jezik za ubesedovanje in urejanje družbenih vprašanj. Naj naštejem le nekaj najpogostejših izrazov: ponudba in povpraševanje, investirati, obrestovati se, storitev, projekt, proračun in obračun, produktivnost, promocija, vidljivost, dosežki, konkurenčnost, prepoznavnost, odnos do klienta.

Tako v Evropi kot po svetu nezadržno prodirajo izrazi iz bančništva tudi v javno šolstvo in poučevanje postaja poslovanje. Uradna pedagogika je poskrbela za izdelavo ustreznega pojmovnika in z ideološkim zviranjem na strokovni natezalnici je dosegla, da se zdi popredmetenje otroka in vzgojnega dela  prizadevanje v službi prihodnosti.

Peter Russell:
OD ZNANOSTI DO BOGA – Skrivnost zavesti in pomen svetlobe

Peter Russell je skozi svoje izobraževanje, delo in poučevanje na področjih matematike, fizike, psihologije in filozofije razvil nov pogled na svet, v katerem je združil zahodno, znanstveno (materialistično) pojmovanje sveta in vzhodni religiozni pogled na svet. Do spoznanja, kako se lahko znanost in religija povežeta, je prišel s preučevanjem kvantne fizike, relativnosti in zavesti.

Klasični zakoni fizike se končajo pri preučevanju svetlobe. Svetloba enostavno ne uboga istih zakonov kot veljajo za druge naravne pojave (več v: Russell, 2004, str. 60-71). Čeprav se zdita prostor in čas temeljna in nespremenljiva, tako kvantna teorija in relativnost opozarjata, da svetloba obstaja izza prostora in časa.

Piše: Peter Amalietti in Andreja Paljevec  v novih Misterijih www.misteriji.si

Ruski zgodovinar Jurij Venelin odkriva prabivanje Slovencev

V tem mesecu bo izšla knjiga Starodavni in današnji Slovenci, iz ruščine prevedeno delo ruske­ga zgodovinarja Jurija Venelina. Knjiga je prvič izšla leta 1841 v Bolgariji. V njej je veliko zgodovinskih dejstev, ki jih sami Slovenci ne poznamo, a zade­va­jo naše prednike, torej nas same.

Knji­ga, ki bo nedvomno močno dregnila v slovensko zgodovinopisje, bo izšla pod okriljem Zveze domoljubnih društev Her­vardi, ki si že dolga leta prizadeva pred­staviti zamolčani del slovenske zgo­dovine. O vznemirljivih sporočilih te knjige smo se pogovarjali s predsednikom društva in glavnim urednikom pro­jekta »Venelin« Andrejem Šiško iz Maribora.

UVOD V GE 132 
Naše zavedanje o globoko vitalnih in terapevtskih sestavinah nekaterih mineralov je v zadnjih nekaj desetletjih zelo poraslo. Številne raziskave so pokazale, da lahko minerali, kot na primer cink, selen in krom, vplivajo na imunski sistem, stanje srčnih bolezni in spremembe ravni sladkorja v krvi.

Vse to je razvidno tudi iz revij o prehrani, na predavanjih o zdravi prehrani, veliko pozornosti in denarja pa se namenja tudi za dodatke k prehrani. Organski germanij, priznan kot dodatek k prehrani, ki je šele sedaj z veliko zamudo prišel v našo državo, bo najverjetneje postal pomemben mineral, predvsem zaradi njegove zanesljivosti in velikega obsega terapevtskih učinkov. Le-te so v največji meri raziskovali japonski znanstveniki, ki imajo s tem elementom največ izkušenj.

Znanost je odkrivanje zakonov, ki povezujejo vzroke s posledicami, spoznavanje narave, univerzuma in nas samih. Toda kako naj pridemo do takšne znanosti, če pred tem ne razumemo nas samih in univerzuma?

Človek je ujet med dve neskončnosti. Razmislimo: Iz česa smo fizično narejeni? Iz celic, ki so same sestavljene iz molekul, molekule iz še manjših delcev ... Zdi se, kot da se približevanje "majhnemu", ki je prav tako neskončno, nikoli ne konča.

In človek, kje se nahaja? Na Zemlji, planetu, ki je del sončnega sistema, ta pa je del galaksije, ki je sama le majhen delček vesolja, ki je tudi samo del nečesa veliko večjega ... Vidimo lahko torej, da če "potujemo" navzgor, obstaja neka druga neskončnost.

Konferenca o bioetiki "Oviedska konvencija v Sloveniji" je izpostavila zgodovinski pomen Oviedske konvencije za zakonodajni napredek na področju bioetike in uveljavitev skupnih evropskih etičnih načel v praksi, kjer se z razvojem novih tehnologij in z napredkom znanosti zastavljajo vedno nova etično pravna vprašanja.

Namen konference je bila seznanitev slovenske javnosti s konvencijo, z njenim pomenom, temeljnimi etičnimi načeli in nekaterimi odprtimi vprašanji. V ta namen je bila izdana publikacija s slovenskim prevodom konvencije in dodatnih protokolov.

Vir: www.coe.si/sl/

Piše: AUrigo

Brž ko nam je hudo – se Boga ne sramujemo.
Sramujemo se ga le, kadar nam je dobro. (A. I. Solženicin)

V začetku oktobra 2009 spoznam tkalko luči. Nisem bil namenjen k njej, a usoda me je zanesla v njeno energijsko območje. Namesto učne ure poslanstva in vizije, dobim energije iz Egipta. V tem tekstu še enkrat hvala, za to doživetje, to izkušnjo.

V tekstu o tkalcih luči sem energijsko to začutil dva meseca poprej na Pozitivkah. V tem tekstu o delavcih luči (light workerjih) se čuti posebna energija. Sebe imenujejo tkalci luči (light weaver), sam bi poprej pomislil na valove luči ali valovalca luči (light wave ali light waver) [1]. A že mora biti tako.

Gradnja velikih piramid v Gizi se je začela 23. avgusta leta 2470 pred našim štetjem. Skupina egipčanskih raziskovalcev je datum začetka gradnje piramid izračunala na podlagi izračunov o položaju najsvetlejše zvezde na nebu - zvezde Sirij.

Zvezda se je vsako leto na jutranjem nebu pojavila približno v času poplav Nila, tako so Stari Egipčani z njeno pomočjo napovedovali bližajočo poplavo reke. Prav tako je znano, da so Stari Egipčani vse glavne stavbe zgradili na začetku poplavnega obdobja, templje pa postavljali tako, da je Sirij svetil do notranjega oltarja.