Dr. Robert Masten, docent Univerze v Ljubljani, je v sodelovanju z raziskovalno – oglaševalsko agencijo Pan izvedel raziskavo o osebnostnih dejavnikih gledanosti kultnega resničnostnega šova Kmetija, ki se je do nedavnega predvajala na POP TV.

Dr. Masten je izhajal iz predpostavke, da se z gledanjem in oceno oddaje povezujejo:

1.   življenjski stili vprašanih
2.   življenjska stališča do nekaterih aktualnih družbenih vprašanj vprašanih
3.   doživljanje zadovoljstva v življenju vprašanih in
4.   duševno blagostanje vprašanih.

Na anketo so odgovarjali posamezniki, prijavljeni v bazo raziskovalnega orodja Odgovorim dobim, ki ga je razvila agencija Pan, odgovarjali pa so preko spleta. Na anketo je tako odgovorilo skupaj 543 ljudi, starih od 18 let naprej, vseh izobrazbenih in zaposlitvenih struktur, od tega 342 žensk in 201 moški.

Raziskava je potrdila, da je bila gledanost oddaje Kmetija na POP TV izredno visoka, več kot polovica vprašanih je gledala Kmetijo vsaj enkrat na teden, tretjina celo vsak dan. Kljub temu pa manj kot 20% vprašanih meni, da gre za dobro razvedrilo.

V povprečju vprašani menijo, da gre za slabo do srednje dobro razvedrilo. Velika večina (88%) vprašanih meni, da je oddaja vsaj nekoliko, če že ne povsem sporna, podobno visok odstotek pa meni, da je neprimerna za otroke. Spornost oddaje po mnenju vprašanih ni razlog za to, da je ne bi gledali.

Tisti, ki so bolj pogosto gledali Kmetijo, imajo po izsledkih raziskave manj aktivni življenjski slog, manj obiskujejo kino in gledališče, so bolj nagnjeni k decentralizaciji v Sloveniji, zanje je bolj značilna krščanska morala, za tiste, ki so Kmetijo spremljali manj, pa liberalni pogled na življenje.

Med tistimi, ki so spremljali Kmetijo, je občutno več gledalk (67%) in le 32% moških. Iz raziskave je bilo mogoče razbrati tudi, da so posamezniki, ki so bili zvestejši gledalci, manj zadovoljni v življenju a v enakem duševnem blagostanju kot večinska populacija.

Povzetek raziskave je pokazal tudi, da se z gledanjem oddaje veliko bolj povezujejo nekatere vsebinske, konceptualne spremenljivke kot pa demografske. Torej starost, zaposlitveni status in vrsta kraja bivanja (vas, manjše mesto, mesto …) niso pomembne spremenljivke. Oddajo Kmetija so spremljali ljudje z vsemi izobrazbenimi stopnjami, oddaja je bila še nekoliko bolj zanimiva ravno najbolj izobraženim.

Glede na odzive na oddajo je najbolj zanimiv podatek, da moralna spornost ne zmanjša gledanosti oddaje, hkrati pa jo bolj gledajo posamezniki z višjim zavedanjem o krščanskih vrednotah. Če lahko nekoliko poenostavljeno obravnavamo krščansko moralo, lahko rečemo, da je ta zelo v nasprotju s tem, kar predstavlja obravnavani resničnostni šov.

Spornost oddaje izhajajoč iz tega rezultata lahko pomeni dodatno motivacijo za gledanje. Za tiste, ki Kmetijo gledajo manj, pa je značilen liberalnejši pogled na življenje. Torej odsotnost moralnega konflikta ob gledanju oddaje, lahko posledično tudi zmanjša motivacijo za gledanje. Ena bistvenih ugotovitev te raziskave je, da je pravzaprav »recept« za gledanost prav »moralna spornost«.

Za dodatne informacije: Dr. Robert Masten, robert.masten@pan.si