Čeprav bo v tem besedilu govora v glavnem o domišljiji, bom sestavek začela z opisom tišine in njenega pomena za razvoj domišljije.

Tišina je nadvse pomemben element v človekovem življenju. Kljub temu, da nam je vsem dobro znana in smo večinoma prepričani, da nam ni tuja, je v dandanašnjem vsakdanjem življenju močno primanjkuje. Tišina je nekaj, kar je za naš občutek sicer 'nekje prisotno', pa vendarle se moramo vprašati ali jo sploh zares doživljamo.

Otroci zanjo živeti iz tega trenutka
imenovanega zdaj,
odrasli se izgubljamo bodisi v preteklosti,
ali skrbeh za prihodnost, bodisi sanjarjenju.
Otroci vsak dan znajo narediti kaj,
da se igrajo, zabavajo in imajo lepo,
odrasli smo na to že povsem pozabili.
Otrokom je vseeno, kako jih vidijo drugi,
nam odraslim je to še kako pomembno.
Otroci znajo biti spontani,
mi odrasli smo žal pozabili na to.
Hvalabogu, da imamo vsi to možnost
obuditi otroka v sebi.

Začela se je pomlad. Pomlad. Narava se začenja prebujati v vsej svoji veličini.V zimskem obdobju je narava počivala, prekril jo je sneg. Sneg je skopnel in ostala je umazanija, ki se je nabirala čez zimo…..Ampak narava ve, poskrbi za umazanijo, sperejo jo. Dežne kapljice odnesejo vse, kar ne služi več. Posije sonce. Narava vzbrsti. Pozeleni….rodi se novo polno upanja, radosti, veselja. Ptice s petjem pozdravljajo pomlad.. Sončni žarki obsijejo vsak kotiček in narava je hvaležna, kajti rojeva se novo, drugačno, prekrito s tančico skrivnostnosti….

Kaj pa mi? Tudi mi se spiramo z vodo... ampak voda ne spere umazanije, ki je v nas. Umazanija ostane, umazanijo zakopljemo globoko na dnu srca, da ne smrdi...Veliko umazanije se lahko nabere, veliko... in ko posije sonce, ga več ne občutimo, ga ne začutimo in na  koncu sploh ne opazimo sonca. Hitimo in samo še hitimo…

V nedeljo zjutraj sem bila presenečena ob spodbudah za življenje ljudem po radijskih valovih. Nekaj jih navajam:
- Naši grehi so gorivo za Božjo ljubezen.
- Ni se nam treba spremeniti, da bi nas Bog ljubil.
- Nihče ne pride v nebesa, ker je moralen, pač pa, ker je Bog usmiljen.
- Jezus ne sprejema vsakogar, ampak le grešnike.
- Naš največji greh je, da nočemo biti grešniki.

Celo ljudski pregovori in reki so lahko - po moje – boljše vodilo k bolj pozitivnemu življenju od zgoraj zapisanega. Zavedam se od Boga dane svobodne volje vsakemu človeku, sama pa sem kot napotek za nadaljnje življenje izbrala drugačno razlago.

Saj ga poznate? Pedenjpeda, tistega dečka iz Grafenauerjevih pesmic, ki... No, da si olajšam delo, si bom njegov opis izposodila kar iz Wikipedije:« Pedenjped je izredno neurejen, razkuštran in higiena mu je popolnoma tuja stvar. Pogosto trmari, joka in kuha mulo. Po drugi strani je zelo pogumen, saj se nikogar ne boji, pa tudi če bi se, bi z njim opravil kar sam.

Pedenjped ne bi bil tipičen deški lik, če ne bi bil tudi nagajiv, razposajen in sladkosned. Zanimivo je, da ga lahko spoznamo tudi kot zelo učenega dečka, ki rad bere knjige, igra piščal, čeprav ne ravno najbolje in rad ustvarja, še posebej slika po steni, kar seveda ni ravno po godu njegovemu očetu.«

Pred leti je trgovec poskušal prihraniti malo denarja pri postavljanju nove hiše na starih temeljih. Ko so se ljudje preselili v novo zgradbo, se je le ta porušila.

Stari temelji so bili nezanesljivi in so se vdali. Več tisoč ljudi je obžalovalo, da so zgradili bivališče na nezanesljivih - nezdravih temeljih.

Večje, ko so zmožnosti, večje so ambicije, še toliko močnejsi - bolj zdravi, morajo biti temelji. Varnost celotne zgradbe se zanaša na trdnost - zdravje temeljev, vendar so le ti velikokrat šibki.

Tri glavne naravne zakonitosti, po katerih vse teče in deluje so:
1. Vse je živo
2. Vse je povezano
3. Na vseh nivojih vedno veljajo enake zakonitosti
Če jih resnično razumemo in živimo, potem ni možno, da se naše življenje ne bi spremenilo na bolje :-)

Ali veste, da stanje na nebu vedno odraža stanje na Zemlji. Da nikoli ne obstaja nikakršen zunanji vpliv planetov na nas, ampak lahko skozi to, kar se dogaja na nebu kot zrcalo vidimo tisto, kar se dogaja v nas.
V nas so vsi vzvodi sprememb, vedno in povsod.
Stanje okrog nas, vedno samo odraža stanje v nas.

***** Bistvo in pomen tehnike vklopa samozdravljenja - Kvantne karmične hipno regresije *****

Je čas, ko se vedno bolj in bolj oziramo vase in se zavedamo, da smo si za večino nastalih težav in bolezni krivi sami. Iščemo poti in načine, kako si pomagati.

Bistvo zavedanja o sebi je, da s svojim dojemanjem in ravnanjem sprožamo dogodke in realnost okrog nas. Kar mislimo in čutimo, to smo in to vibracijo oddajamo od sebe. Enako vibracijo prejemamo nazaj. To drži kot pribito.

Za vsako posledico tiči razlog. Dokler ne odkrijemo razloga, ne moremo razumeti ali odpraviti posledice.

Kakšne so moje, tvoje, vaše avtentične potrebe, želje in cilji?

Če jih ne poznam, čigave potrebe in cilje živim?

Čigavo življenje živim?

Naj vam povem primer.

Pri meni je gospod srednjih let, uspešen menedžer, ki je prišel na regresijo. V njegovi avri opazim oficirja. Podoba je izrazita in se mi pojavi večkrat. Ker sva zapletena v pogovor, ne polagam pozornosti na to. Čez čas mimogrede omeni, da je bil njegov oče oficir in da je uvajal vojaške metode tudi doma. Nasmejim se. Čigavo življenje živi sedaj, svoje ali njegovo?

Peter in njegova sestra sta šla k starim staršem za nekaj dni na obisk. Dedek je Petru poklonil fračo in ta je takoj odhitel, da bi se z njo igral. Ker pa ni bil najbolj spreten, je zgrešil tarčo in po nesreči ubil raco. Pretresen zaradi dogodka, je raco skril pod skladovnico drv. Njegova sestra Brigita je bila ravno v bližini in je vse to videla.

Po kosilu je babica prosila Brigito naj ji pomaga pomiti posodo. Brigita je na to odgovorila: »Peter mi je rekel, da bi ti on rad pomagal pomiti posodo, kaj ne, Peter?« Potiho se je obrnila k njemu in mu zašepetala: »Saj se spomniš race, a ne?«

Pred kratkim sem v svoj elektronski poštni nabiralnik prejela pismo neke vzgojiteljice. Njegova vsebina mi je razkrila, kako malo ljudje v resnici razumemo proces socializacije, še posebej njeno prvo fazo, ki se imenuje primarna socializacija.

Večina otrok čas primarne socializacije preživi v vrtcih. Le redki otroci so tisti, ki leta svojega zgodnjega otroštva preživljajo v domačem okolju, obdani z ljudmi, ki so jim blizu. Njihovi starši so zaradi takšne odločitve neredko deležni kritik češ, da se njihovi otroci tako ne bodo zadovoljivo socializirali. Pa so takšne kritike sploh upravičene?

V sodobni družbi si večina ljudi prizadeva, da bi živela srečno, in vidi v sreči veliko vrednoto. Kaj pravzaprav ljudi osrečuje in kako doseči srečo?

Številne raziskave o enojajčnih in dvojajčnih dvojčkih dajejo slutiti, da se vsak človek rodi z izhodiščno stopnjo sreče. To je osnova ali potencial za srečo. Izhodiščna stopnja sreče je podobna izhodiščni stopnji teže. Nekateri ljudje so nagnjeni k vitkosti in težo ohranjajo brez posebnega truda. Nasprotno morajo drugi garati, da bi ohranili težo na želeni ravni, in brž ko popustijo, se kilogrami priplazijo nazaj. Podobno je pri sreči.

Jaz, ti, ona, on … Vsak posebej neponovljiv, čudovit, neskončno lep, poseben in ohinahinsploh … ja, seveda. To je pravljica, ki smo jo povsem ponotranjili, in predstavlja odlično hrano za ego, za tisti del sebe, ki v večini primerov deluje na zmanjševanju zavesti o samem sebi, o resničnem bitju znotraj kletke omejitev.

Seveda je vsak nekaj posebnega in neponovljivega, toda v povsem drugačnem pomenu, ki se približuje pojmovanju enosti – ko smo vsi povezani med seboj, v iskrenem odnosu in prepoznavanju. Ampak naš ego je tako posebno bitje v nas, ki, poudarjam, je del nas in ne neki »ti ti poredni fant«, ki se tam zunaj na sosedovemu travniku grdo obnaša.

Pred nami so še tisti zadnji dnevi v letu, kjer bo vse lepo, veselo, veliko bomo odpuščali, oproščali, delali bilanco, načrte za naslednje leto… vse se bo zgrnilo in vse bo hotelo na dan… Tam kjer stvari tečejo lepo, je tako vse gladko. A tam kjer se kaj zatika, tisti ki so sami, tisti, ki razmišljajo kako bi čez mesec, kako bi najraje ukinili praznike, ker še za navaden vsakdan nimajo… njim ostane  ONA.

Veliko je bilo že napisanega o njej. Kar naprej se piše in razlaga o njej. Vsi jo iščemo. Imeli bi jo, njo tisto našo, ki nas boža, ko nam je lepo, ko najdemo tisto najlepše v sebi pa tudi tisto najglobje in najtemnejše…
To je neizpita in neizpeta čaša opoja, ki jo tako radi imenujemo LJUBEZEN. Ali moramo res vse poimenovati, da vemo kaj to je?

Lahko bi začela z nekim osladnim začetkom, kot npr.: Bilo je.... Ko sem bila majhna... Nekoč .... Pred davnimi časi..... Pa ne bom. Nočem, niso mi všeč taki začetki. Tako se ponavadi začnejo zgodbice, pravzaprav pravljice. In čeprav je bistvo te zgodbe skorajda pravljičen, ni. Realen je, in to je tisto 'najboljše'. :)

'' Sm bla u tamaumu mercatorju pa sm ti kupla sojine koscke mesa od zita so, taka rjava pakunga, sj to bo isto pomoje. Pol sporoc k bos sla vn. Js grem kuhat pa jest:) '' se je glasil SMS moje prijateljice danes. Ste vi kdaj dobili kakšen podoben SMS?

Večina vas je že slišala za zakon privlačnosti. Vendar vseeno, za vse, ki še niste: zakon privlačnosti v vaše življenje prinese vse, o čemer razmišljate. Vse vaše misli (zavestne in nezavestne) diktirajo realnost vašega življenja, če se tega zavedate ali pa ne.
Da bi zakon delal v vašo korist, morate vaditi naslednje 4 stvari:

1. Če veste, kaj si želite, potem to naročite vesolju, naj vam prinese
2. Osredotočite se na želeno stvar z močnimi čustvi, kot je hvaležnost ali navdušenostjo.
3. Obnašajte se in čutite, kot da ste želeno že dobili.
4. Bodite odprti za to, da dobite, kar ste si zaželeli (morda od tu izvira – bodite previdni, kaj si želite, lahko da se bo uresničilo).

Kako naj moški vsestransko zorijo ob razvrednotenih ženskah? Ali ob ženskah, ki so oropane svoje božanskosti in zvedene zgolj na lepo zadnjico in mikavne prsi, da vzbujajo poželenje? Ob ženskah, ki se jim dopoveduje, naj pozabijo na svoje duhovno bistvo, ker jih tovrstno razmišljanje odvrača od spolnosti? Ob ženskah, ki so zvedene na bitja, ki naj skrbijo le za svojo zunanjost?

Prepričana sem, da tisti, ki so spodbujali spreminjanje družbe v omiko, ki ne ceni več žensko celostnost, niso vedeli, kaj se bo izcimilo iz tega. Niso vedeli, da se bo posledično tudi moški čutil čustveno siromašen, hrepeneč po globokem čustvovanju in resnični povezanosti z žensko.

Sodobni čas in prihajajoča zima postavljata pred nas učenje marsičesa, kar smo zanemarjali, ali pa skorajda že pozabili. Med poglavitne potrebe naše duše, ki se manifestirajo tudi v pozitivnem odnosu do Sebe, do drugih in do Sveta, ima svoje posebno mesto zagotovo tudi ODPUŠČANJE.

Naše vedenje je ogledalo: zrcali vse tisto, kar je v nas, s čimer smo neločljivo povezani in nas vsak trenutek spremlja in usmerja. »Častno občutenje sebe lahko izgubimo zato, ker nas kdo zlorabi, poniža ali zlomi, ali pa zato, ker to storimo komu drugemu.« razmišlja Alenka Rebula

Piše: Lidija Polajžer Anina v novi številki Karme plus

Se spominjate, kako veliko se vam je zdelo vse okoli vas, ko ste bili otroci? Kako učeni so se vam zdeli odrasli in kako zelo sposobna je bila mama, ko je iz tako smešnih sestavin spekla odlično potico? Se še spominjate časov, ko ste verjeli v pravljice in v to, da ni meja?

Kako vam je bilo vseeno ali bo soseda huda ali ne, ker ste bili vi nasmejani in igrivi, čeprav je bila ona tako zelo nesrečna? Kako ste verjeli, da boste postali astronavt, čeprav so vam rekli, da vam to ne bo uspelo in da so to le vaše sanje? 
Sčasoma jim je uspelo. Začeli ste dvomiti vase in verjeti, da se do ciljev pride le z garanjem, pa še to le, če imate veliko sreče … in vi je seveda nimate!

Kaj je prva napaka vseh iskalcev kariere? Izbrali so si poklic, pri katerem naj bi veliko zaslužili, ne tistega, s katerim bi bili zares zadovoljni. Vam zveni znano? Zato pa ima ZDA 70% vseh študiranih odvetnikov na svetu. Nekdo mora odplačati študij, mar ne? Večina ljudi je nezadovoljnih na svojih delovnih mestih. Da bi izbrali svoje življenje, se kar lotimo 3 korakov:

1. KORAK: POZNATI MORATE RAZLIKO MED KRATKOROČNIM CILJEM (ZA DENAR) IN DOLGOROČNIM CILJEM (ZA SREČNO ŽIVLJENJE)

Kratkoročni cilj je lahko pridobiti določeno spretnost in znanje, dolgoročni pa uživanje v svojem stanovanju. Ljudje ju pogosto zamenjujejo. Prilagodite svojo kariero življenju, in ne obratno.

Skozi odraščanje, ter skozi vzgojo in izobraževanje, nas starejši v glavnem oblikujejo v tisto, kar bi si želeli, da postanemo. Postopoma bolj in bolj opažamo nekakšen razkorak med besedami in dejanji. Namreč velikokrat starši, ter učitelji in vzgojitelji eno govorijo in drugo delajo. V kolikor v zvezi s tem ničesar ne ukrenemo, sčasoma tudi sami postanemo takšni.

Od kod ta razhajanja med besedami in dejanji?
Vzroki ležijo v enostranskem razvoju posameznika. Vse preveč je razvoja spomina in intelekta, veliko premalo pa se dela na razvoju ostalih kvalitet v posamezniku. Le razumsko dojemanje sebe in sveta, očitno ne prinaša tiste kakovosti, ki jo kot civilizacija potrebujemo. Skratka manjka celostne vzgoje in izobraževanja, v katerem se enakovredno razvija vse kar človek v resnici predstavlja, in iz česar je zgrajen.

Ste že kdaj srečali nekoga, s komer ste v trenutku začutili povezavo? Nikoli ga še niste srečali ampak med vama je takojšnje prepoznavanje in privlačnost, ki vleče skupaj vajini duši in telesi. Morda gre za vašega partnerja iz preteklega življenja. Vendar kako izvedeti več o tem preteklem razmerju in ali bi morali to zvezo ponovno vzpostaviti v tem življenju?

Lahko se ravnate po nekaj namigih:

• poleg takojšnjega prepoznavanja, fizično poznata drug drugega. Tudi ko se ljubita prvič, ta povezava zbudi veliko strast in še mnogo bolj globoko povezanost, včasih tudi med dušama.
• Morda si delita naklonjenost do določenega časa v preteklosti ali kraja. Morda se počutita povezana z nekim krajem, kjer pa še nista nikoli bila (v tem življenju).
• Še en namig je, če sta oba sanjala iste sanje. Preden jih primerjata, si jih zapišita. Te lahko odkrijejo dinamiko vašega razmerja v preteklem življenju.

Že slavni ameriški pisatelj Mark Twain je vedel, da je najboljši način osrečevanja sebe, osrečiti nekoga drugega. Mnogokrat pozabimo na sebe in druge, ko se ženemo za svojimi cilji. Ponavadi pa se najbolje počutimo, ko razveselimo koga drugega.

Zato so pred vami mali izzivi, ki jih lahko preizkusite vsak dan. Pri tem ne bo vesela samo druga oseba, tudi sami boste boljše volje.