Tim je spet padel na izpitu in se sprašuje, koliko »se splača« vlagati v študij, saj je poleg težavnosti samega študija tako malo možnosti, da bi se v prihodnosti res lahko posvetil delu, ki ga zanima.
Tim, najprej ti čestitam, da se ob malodušju, ki te zajame ob padcih v življenju, ne zapreš vase, ampak razmišljaš in iščeš odgovor.
Vem, da danes ni lahko upati na lepo prihodnost brez težav, predvsem da boš lahko razvil svoje sposobnosti in vse, kar si želiš in za kar se čutiš sposobnega.
Če bi se vsi ljudje v zgodovini predali brezupu, potem bi bilo malo napredka na svetu. Prav tisti, ki so bili v težjih trenutkih pripravljeni podariti človeštvu nekaj izvirnega, nekaj, kar je presegalo stališča sodobnikov, so storili največ dobrega.
Zato današnji čas na poseben način potrebuje velike ljudi, ki bodo pripravljeni preseči stanje malodušja in brezupa ter med človeštvo ponesti poleg zelo dobrega znanja tudi pristne vrednote. Pomislimo na pravičnost, solidarnost, spoštovanje različnosti, na možnost vzgajanja novih rodov, ustvarjanja ozračja, ki pomaga ljudem, da razmišljajo zdravo in svobodno. Ni dobro, da se v današnjih razmerah mladi prepustijo toku časa in čakajo, da bo nekje od zunaj prišlo izboljšanje.
Boljši svet ustvarjamo vsi in vsakdo je poklican, da se na življenje pripravlja z vso odgovornostjo. Zato mlade rada povabim, naj študirajo dobro in zavzeto. Poleg usvajanja strokovnih ali znanstvenih vsebin pa mora mlad človek nujno graditi svojo osebnost.
Pred leti sem brala neko razmišljanje o tem, da znanost ne zadostuje, pove nam, kaj je mogoče, a le modrost nam pove, kaj je prav in pravično. Medicina nam lahko na primer pozdravi roke, a le modrost nas lahko nauči, kako naj jih prav uporabljamo. Znanost nam da občutek mogočnosti, modrost nas lahko naredi bolj človeške. Brez znanosti ni napredka, a brez modrosti lahko postane znanost podla in uničujoča.
Ne vem, kdo je avtor tega razmišljanja, a mislim, da je lahko spodbuda vsem, ki so pred leti mislili, da bo znanost dosegla vse, in tudi tistim, ki že vidijo, da znanost ne zmore vsega, a mislijo, da je prihodnost črna in brez pravega upanja.
Modrost ima svoj izvir pri Gospodu. In Gospod nam jo rad daje, če se le zanjo potrudimo in jo prosimo.
Tim, kot tudi vsak mlad kristjan, poleg znanja in študijskih dolžnosti, ki jih »moraš« izpolniti, išči modrostni vidik študija, ki ga opravljaš. To najprej pomeni, da vestno izpolnjuješ svoje dolžnosti, kajti modrost ni naprodaj po znižani ceni. Potem pa nadomesti vprašanja: Zakaj mi ne gre?, Zakaj je profesor »zatežen«? Zakaj moram zdaj poslušati še ta predmet? ipd. z vprašanji: Kaj mi želi Gospod preko tega dogodka povedati? Kaj mi govori ob tem padcu na izpitu? Kaj se bom načuil? Kako bom s svojim življenjem obogatil človeštvo?
Le tako se boš lahko posvetil nekemu delu. Posvetiti se delu namreč pomeni narediti nekaj svetega iz svojega dela. Svet pa je Gospod. Naredi, da bo delo Gospodovo.
Razmišljaj še naprej in želim ti, da začutiš upanje, ki ga Gospod daje mladim današnjega časa, ker želi z vami graditi prihodnost.
Tim je spet padel na izpitu in se sprašuje, koliko »se splača« vlagati v študij, saj je poleg težavnosti samega študija tako malo možnosti, da bi se v prihodnosti res lahko posvetil delu, ki ga zanima.
