Stara indijanska legenda pripoveduje o pogumnem možu, ki je našel orlovo jajce in ga dal v gnezdo prerijske kokoši. Orlič se je izlegel istočasno kot vsi ostali piščancki prerijske kokoši in tako so skupaj rasli.

Celo svoje življenje je mlad orlič počel stvari, tako kot jih počnejo prerijske kokoši. Po zemlji je brskal za žuželkami in črvi. Kokodakal je tako kot prerijske kokoši. In ko je hotel leteti, je bilo okrog vedno polno perja in uspelo mu je le kak meter ali dva. Konec koncev, tako letijo prerijske kokoši.

Leta so minevala in orel je rasel. Nekega dne je visoko na jasnem nebu zagledal krožiti velicastno ptico. Elegantno je velika ptica jahala zračne tokove in pri tem komajda premikala svoja veličastna zlato-rjava krila.

»Kako lepa ptica,« je zaklical orel svojim prerijskim prijateljem. »Katera ptica je to?«

»To je orel, kralj ptic,« je zakokodakal njegov sosed. »Pozabi nanj. Ti nikoli ne bos orel.«

In tako je orel res pozabil na veličastno ptico in umrl, misleč da je prerijska kokoš.

Ali si kdaj pomislil, da si manj, kot bi lahko bil? Tako kot orel, ki je mislil, da je prerijska kokoš?

Če je temu tako, pomisli še enkrat…

Vir: Christian Godefroy