Ko se ustavimo za trenutek, globoko vdihnemo in se želimo umiriti in začutiti, takrat občutimo bitje svojega srca. Toliko povedanega, napisanega in opevanega je to človeško srce. Naše srce bije brez prestanka, zato je pomembno, da se ga zavedamo in skrbimo za njegovo zdravo delovanje s čistimi mislimi, zdravo hrano in zavedanjem, da smo živa bitja, tukaj in zdaj in naša nologa je, da živimo življenje vredno tega tako opevanega človeškega srca.

Z zdravjem srca se ukvarjamo na različne načine: farmacija razvija nova in medicina predpisuje stara zdravila, modernizira kirurške prejeme in raziskuje gene, drugi opozarjamo na nevarnost kajenja, alkohola, stresa, nekakovostne hrane, premajhne telesne aktivnosti, a zelo pomemben dejavnik za zdravje srca ostaja izven teh interesov.

Je že res, da so bolezni srca in ožilja najpogostejši morilci in se epidemično širijo v vseh družbah. Res je tudi, da so te bolezni večinoma nepotrebne in se bi jim z lahkoto lahko izognili. Vsako leto za boleznimi srca umre skoraj 18 milijonov ljudi. Vendar prava epidemija, ki pustoši po planetu Zemlja, je globok občutek odtujenosti, osamljenosti, nepomembnosti, nemoči, nesmiselnosti. Nesrečni se omamljamo s premastno, presladko in preslano hrano, alkoholom, tobakom… 

Za nesrečna srca obstaja samo eno zdravilo in tega ne proizvaja nobeno farmacevtsko podjetje – to je ljubezen! Ljubezen, ki jo izkazujemo kot sprejemanje, spoštovanje, odpuščanje, sočutje, dotikanje.
 
Ljudje smo družbena bitja. Skozi milijone let smo skrbeli drug za drugega, ljubili drug drugega. Živeli smo skupaj. Potrebovali smo drug drugega. 

Danes so drugačni časi. Pobijamo se za nafto, za vodo in kar tako. Sovražimo, tepemo in ubijamo, ker nekdo drugače čuti, misli, moli ali seksa. Nimamo časa za sorodnike, za prijatelje, za znance. Nimamo časa zase. Več, več, več … več denarja, večji avto, večja hiša. Imamo vsega preveč, a nimamo nič, kar bi nas osrečilo. Smo osamljeni, sami, žalostni, prazni. In to praznino polnimo s hrano, alkoholom, drogo ali kakšnim drugim načinom bežanja pred nesmiselnostjo lastnega bivanja. Lačni smo ljubezni in to lakoto nasiti le ljubezen.
 
Nihče si ne želi zadnjih ur na tem svetu preživeti v novem avtomobilu, ob velikanskem televizorju ali pametnem telefonu. Zadnje ure si želimo preživeti z nekom, ki mu bomo rekli: »Rad te imam. Želim ti vse dobro. Odpusti mi, če sem te kdaj prizadel. Bilo je lepo. Vse bo v redu.« V zadnjih minutah želimo biti z nekom, ki nas bo držal za roko in nam rekel: »Rad te imam. Bil si zelo pomemben v mojem življenju. Veliko si mi dal. Odpusti mi, če sem te kdaj prizadel.« In potem lahko, še preden se srce ustavi, začutimo notranji mir, popolni mir ob zavedanju, da je imelo naše življenje neki pomen, smisel. Zavedamo se, da bomo za seboj pustili ljubezen — edino, kar vrednega ostane za nami.
 
Ne čakajmo na ta zadnji trenutek. Storimo to danes. Za zdravje svojega srca. Naj nas osreči ljubezen. Pokažimo nekomu, da ga brezpogojno sprejemamo, razumemo in podpiramo, da je za nas pomembna oseba. Morda bomo tako koga spomnili, da nam pokaže, da smo mi pomembna oseba, da nas brezpogojno sprejema in podpira. Ti občutki vzajemne pripadnosti, varnosti, sočutja in pomembnosti bodo sprožili čudežno kemijo v naših telesih, ki bo koristila našemu srcu.
 
Dajanje in sprejemanje ljubezni nas naredi bolj zdrave in srečne ter življenju da pomen. Če radi živimo, bomo poskrbeli tudi za takšne malenkosti, kot je zdrava hrana, več gibanja, manj strupov.

Vanda Hartman

Vir: www.mychi.si