Današnji čas je čas, ko so pritiski, stres in panika v nas prisotni domala vsak dan. Nekateri imajo resne temelje za njihovo rojstvo, večinoma pa so narejeni umetno, z namenom, da jih ponotranjimo in nas znotraj telesa glodajo, tiščijo, rušijo naš notranji mir in smo tako lažje vodljivi s strani družbe.

Če bi poiskali njihov skupni imenovalec, bi najpogosteje prišli do vzroka, kjer se skriva naš strah pred tem, da smo, kar smo. Da se ne skrivamo za občutki manjvrednosti, strahu pred avtoriteto in pred zavrnitvijo ter pred svojo lastno močjo, temveč da iskreno izrazimo, kar čutimo in povemo tisto, kar nam pravi notranji občutek. Biti v stiku s samim sabo je danes največja vrlina, ki si jo lahko zamislimo. Imeti stalno trdnost v sebi in notranji občutek varnosti, ne glede na to, kaj se dogaja v nas ali okoli nas, je lastnost ali vrlina, ki nas lahko reši vsega hudega.

Občutek notranje moči

Ko imamo notranjo moč, vemo, da smo samo mi tisti, na kogar se lahko zanesemo v dobrem in slabem ter si zaupamo in verjamemo vase, da bomo sposobni speljati še najtežje pritiske in preizkušnje svojega življenja. To pomeni, da prevzamemo odgovornost za svoje življenje in počutje v svoje roke in ne dovolimo več, da bi kdor koli krmaril z njim. To ne pomeni, da se zapremo v svoj svet in ničemer ali nikomur ne dovolimo več, da bi stopil v naš osebni prostor (to bi ponovno predstavljalo beg v strahove in stran od sebe), ravno nasprotno, naša trdnost, moč in stabilnost nam omogočata, da odprti zajadramo v morje življenja in se mu prepustimo, da nas zapelje enkrat v mirno širjavo drugič pa v razburkano morje v bližino čeri, kje se jih bodisi uspešno rešimo ali pa zaplujemo naravnost vanje in nas z lažjimi ali malce težjimi poškodbami izpustijo. Poškodbe pa zaradi našega stabilnega notranjega stanja za nas niso usodne, so zgolj dodatna točka na karti našega življenja in izkušnja, ki nas navda še z dodatno močjo in zaupanjem vase.

Torej, zavedajmo se, da imamo vedno izbiro, ali bomo klonili pod težo pritiskov in stresa ali pa jih bomo mi zajahali in usmerili na pravo pot. Zagotovo nam je to težje razumeti, bolj kot smo pokopani pod njimi, vseeno pa nikoli ni prepozno.

Za začetek je že dovolj, da se znamo umiriti, saj damo s tem telesu signal, da se lahko sprosti in izstopi iz stanja stalne napetosti. Poiščimo prostor, kjer nas vsaj pet minut nihče ne bo motil,se usedimo z zravnanimhrbtom, da odpremo prsni koš in se osredotočimo na lastno dihanje. Kakšno je dihanje, plitvo ali globoko? Hitro ali počasno?Če je hitro in plitvo, se osredotočimo na to, da postane bolj umirjeno in globlje. Vsak dolgi izdih lahko spremlja tudi zvok iz grla, kot je dolgi A, ali kateri koli zvok, ki bo na vas deloval kot olajšanje. Vsak nadaljnji vdih in izdih naj bosta bolj sproščena, umirjena in globoka. Lahko si tudi predstavljamo, da ležimo nekje na travi ali plaži in nas sonce prijetno greje in polni s svojo toplo energijo. Dihanju se prepustimo za toliko časa, da začutimo sproščenost v telesu in dokler ne zaznamo olajšanja na področju prsi in trebuha.

Priporočam vam, da si vsak dan vzamete vsaj pet minut časa in jih zavestno preživite v družbi svojega dihanja. Ta čas je lahko zjutraj ali zvečer, lahko pa tudi večkrat na dan, po potrebi. Zagotavljam vam takojšnje boljše počutje, kise bo z rednovadbo samo še večalo in jačalo.

Erika Žlogar

Vir: http://www.svet-je-lep.com