Španske emisije so bile leta 2006 za 48% višje kot leta 1990, ko se je zastavil Kyotski sporazum, na podlagi katerega mora večina razvitih držav prispevati k zmanjšanju toplogrednih izpustov. Španiji, katere ekonomija je leta 1990 zaostajala napram ostalim Evropskim državam, je dovoljen narast ogljikovega dioksida za 15%, ampak vlada je ocenila, da bo Španija soočena z narastom 37% v obdobju 2008-12.

V Castilli-La Mancha, v ekstenzivnem ruralnem območju Španije, so že razširili gozd za 5 milijon hektarjev. V naslednjih štirih letih načrtujejo zasaditev 20 milijon dreves. Mesto Madrid, navkljub prometu, že trdi, da bo postalo mesto z največ parki in vrtovi na svetu. Obljubili so več zelenih prostorov in načrtujejo pokritje stavb s terasastimi in z navpičnimi vrtovi.

Piše: Andreja Paljevec v novih Misterijih www.misteriji.si

Pogovor z dr. Andreasom Buchingerjem, predstojnikom najstarejše klinike za post
Izkušnje več kot sto tisoč ljudi, kolikor se jih je doslej postilo v šestinosemdesetih letih na znameniti kli­niki v nemškem zdravilišču Bad Pyrmont, najstarejši medicinski ustanovi za post v Evropi in morda na svetu, je njen sedanji predstojnik, vnuk ustanovi­telja dr. Otta Buchingerja, zdravnik internist dr. Andreas Buchinger, maja pred­stavil tudi nekaj sto Slovencem v Tol­mi­nu, Portorožu in Ljubljani. In nam od­govoril na vprašanja, ki utegnejo za­nimati večino bralcev naše revije.

Njegov obisk v Sloveniji je organizi­ral Zavod za naravno higieno Preporod, prisluhnila sta mu tudi poslanec evrops­kega parlamenta Lojze Peterle in posla­nec Ljubo Germič, predsednik odbora za zdravstvo v državnem zboru RS. Tu­di njima so bile namenjene besede nemš­kega strokovnjaka: »Upam, da bodo zdrav­niki v Sloveniji lahko prakticirali na­turopatijo, ne da bi zato izgubili zdrav­niško licenco.«

Eric Brende je bil ambiciozen in uspešen študent podiplomskega študija na Inštitutu za tehnologijo iz Massachusetts-a. A vedno bolj je postajal nezadovoljen z načinom, kako se je človeška družba preobrazila v družbo, ki služi strojem, namesto, da bi stroji služili njej. 

Zato sta se z ženo, takoj po medenih tednih, pridružila skupnosti Amišev, da bi videla ali se da preživeti brez “strojev, ki nam prihranijo delo”. Ne samo, da je mogoče preživeti, živela sta prav zadovoljno življenje. (They don't just survive, they thrive.) In o tem je Eric Brende napisal knjigo, ki daje upanja vsem, ki se zavedamo, v kako prelomnih časih živimo in slutimo padec z nafto prevžetega kemično tehnološkega imperija.

Človeška družba lahko lepo uspeva tudi z veliko manj energije in bo tudi morala. Problem se pojavi pri tistih, ki se držijo stvari, ki nam jih bo Mati Narava prej ali slej odvzela. Eric začne življenjski eksperiment, da bi ugotovil ali nam mobilni telefoni, plazma televizije in terenski avtomobili olajšujejo življenje.

Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

Zvezdam televizijskih serij, ki se dogajajo v bolnišnicah, se preprosto ne morete upreti, toda ali te zdravstvene drame na malem zaslonu lahko ogrozijo vaše zdravje?

Verjetno je čar v brezmadežno beli halji in samozavestni hoji, ki izraža odločnost in kaže na to, da ta človek natanko ve, kam gre in kaj namerava narediti. Bolezni razbira na osnovi izvidov in posnetkov, ki so za preostanek sveta neznanka. Nemara pa gre za avtoritativno držo, ki jo izraža, ko stoji pred bolnikovo posteljo in govori: »Nič ne skrbite. Zdaj ste na varnem!

Vzela je pisalo v roke in se zastrmela v snežno belino pole pred seboj.

Bojevala je težek boj, v katerem si je z vsemi možnimi sredstvi skušala pokoriti nepremagljivo višjo silo – Domišljijo. Želela se je polastiti njene moči. Domišljija je sprejela izziv, saj je bila radovedna, kako le se je bo lotila neka čisto navadna smrtnica.

Ni se pretirano branila, samo blizu ji ni pustila. Kljub svoji očitni premoči pa ni bilo v njej zlobe, samo porednost otroka, ki preizkuša, kako daleč lahko gre. Ko se je naveličala igre »mačka in miš«, se je napravila čisto brezbrižno in obmirovala.

Po statističnih podatkih se obseg revščine v Sloveniji blago znižuje, in vendar je že dolga leta svobode - politične in ekonomske - še vedno okoli 230.000 Slovencev pod pragom revščine. Vsaka statistika se da poljubno obračati. Lahko rečemo, da je revščine vse manj, kar drži; res je tudi, da je povprečje revščine v EU višje, okoli 16 odstotkov prebivalstva v primerjavi z našimi državljani, ki so se spustili tik pod mejo 12 odstotkov.

Tudi če bi sedanji revščini dodali še 50.000 Slovencev, da bi bilo siromakov skupaj blizu 300.000, bi se še vedno lahko pohvalili, da smo uspešnejši od Evrope. Ob uradnem zmanjševanju revščine nas Karitas prav tako uradno opozarja, da je njenih oskrbovancev vsako leto več. Prav tako smo prebrali, da gre pri nas vsak osmi otrok spat lačen. Trideset odstotkov gospodinjstev si ne more privoščiti počitnic na morju.

V današnjih časih lahko razmišljamo o tem, da so človeka ustvarili nezemljani, morda pa so ga ustvarili ljudje, ki so živeli pred nami – pred sodobnimi ljudmi?

 Kot kaže, smo na Zemlji že od pradavnine. Zaradi svoje izjemne inteligence se človeški rod uspešno ogiba grozotnim in manj hudim katastrofam, ki zadenejo organizme predvsem v precesijskem obdobju Zemlje, imenovanem Zep Tepi. Pred nedavnim odkrite 3,5 milijona stare številne človeške stopinje − odtisnjene so bile v vulkanskem blatu v Tanzaniji − tako niso nič posebnega. Posebnost je morda v tem, da so nekatere stopinje skoraj še enkrat večje kakor dandanašnje.

3,5 milijona stare številne človeške stopinje, odtisnjene so v vulkanskem blatu v Tanzaniji (iz stopinje razberemo način in pokončnost hoje, težo hodečega..., druga pol manjša stopinja je stopinja odrasle ženske).

Interdisciplinarno društvo za medicino okolja IGUMED (Bergerstraße 75,  79713  Bad Säckingen, e-mail:  igumed@gmg.d je 9. oktobra  2002 izdalo dokument, »FREIBURŠKI APPEL«. Avtorji so zdravniki. Vsebina se nanaša na posledice elektromagnetnih (ELM) sevanj, ki jih opažajo pri svojih pacientih. Dokument je strokovno in praktično utemeljen in je ogledalo stanja in razvojne poti naše družbe.

FREIBURŠKI  APEL

Kot zdravnice in zdravniki vseh strokovnih področij še posebej medicine okolja, se obračamo zaskrbljeni za zdravje ljudi, na zdravstvo in vse, ki so za zdravstvo odgovorni, pa tudi na politiko in javnost.

Piše: Nara Petrovič  Ciciban (priloga za starše)

Sladkost nas spremlja že od rojstva. Že materino mleko je tako sladko. Le redkim otrokom je kateri koli drug okus ljubši kot sladek. Na daljnjem vzhodu so sladkim živilom že pred več tisočletji pripisovali poseben pomen pri izgradnji telesnih tkiv in preskrbovanju organizma z energijo.

Med takšna živila so sicer poleg sadja šteli tudi žitarice in stročnice. Sladkorja, kakršnega uživamo danes, takrat niso poznali. Saharoza in sladkor sta postala sinonima šele v zadnjih dveh stoletjih. Pred tem je bila saharoza razkošje, ki so si ga lahko privoščili le redki bogataši.

Razmah industrijske pridelave ji je znižal ceno, rafiniranje jo je naredilo obstojnejšo, z izboljšanjem transportnih poti se je zasidrala v vseh kotičkih sveta. In kot na vse drugo, kar nekaj generacij vztraja v našem okolju, smo se tudi na sladkor, t.j. saharozo, postopoma povsem navadili.

Karen Bishop: KAJ SE DOGAJA NA PLANETU ZEMLJA?
NAJNOVEJŠI ENERGETSKI ALARM 6.7.2007
JALOVOST, OVIRE IN SAMOIZPRAŠEVANJE

Še vedno smo v fazi re-strukturiranja, v kateri je zadnjih nekaj poravnavanj še vedno v teku. 29. junija se je zgodila energetska formacija, ki nas je dejansko spraševala, kaj želimo narediti v zvezi z našimi odnosi. Se želimo premakniti naprej? Smo v odnosu srečni, kjer smo? Je čas, da se razidemo ali želimo iti dalje skupaj? Smo pripravljeni ostati s to osebo in iti z njo v naslednje obdobje?

Energije solsticija in retrogradnega Merkurja so nas vabile, da gremo globoko vase… da izkopljemo vse, s čimer se moramo še spopasti. To je povzročilo občutke temačnosti in zmede. Po odpuščanju in čiščenju stvari iz življenja, smo glede mnogih stvari ostali na križišču. Kje smo sedaj? Kaj si želimo? Smo se pripravljeni obvezati določenemu razmerju? Smo pripravljeni obdržati določene ljudi v našem življenju, ne glede na to ali je to partner/ka ali samo najeto osebje?

Piše: Miran Zupančič

V našem življenju je najpomebnejše zaupanje. Zaupanje je notranji občutek da se lahko greš vsepovsod, da te pri tem nihče ne ogroža. To je doživetje, da si ljubljen, da se te cenjen, da te imajo ljudje radi. Zaupanje, to je občutek, da ti strupi ne morejo ničesar, da te hrana ne more ogroziti, nikakršna bolečina za tebe ne pomeni smrti niti neozdravljve bolezni. Zaupanje je, torej prečudovit občutek sigurnosti, to je doživetje gotovosti, zmaga nad vsem kar razkraja življenje. Tak občutek in zaupanje je stik z Bogom, oz Svetlobo.

Zaupanje daje našemu organizmu moč funkcioniranja v vseh dimenzijah bivanja. Od tega zaupanja človek živi. Zaupanje je , torej, moč, zdravje. Da bi lahko imeli takšno zaupanje, moramo najti temelj. Temelj je lahko samo tisti, ki je izza vsake nevarnosti, ki je ljubezen, ki je dober in vsemogočen. To pa je Stvarnik sveta ali Bog. Toda, ni dovolj da samo z razumom spoznavati da obstoja Bog. Potrebna je direktna izkušnja, izkušnja Božanskega delovanja.: ko imaš izkušnjo da si Bogu zaupal v Njega verjel in da ti je Bog pomagal, da si molil k Njemu in da te Bog slišal.

Veliko ljudi, ki že več let živijo v partnerski zvezi, ni zadovoljnih s svojim spolnim življenjem," pravi Sandra Maravolo, avtorica priročnika o spolnosti in lastnica trgovine s spolnimi igračami za ženske. Po njenem mnenju je težava v tem, da se večina od njih ne zaveda, da seks ne bo vedno tako divji, kot je bil na začetku zveze.

»To je čisto normalno,« pravi strokovnjakinja in dodaja, da zlasti žensko spolno slo trpi zaradi previsokih pričakovanj. "Veliko žensk meni, da se mora zatresti Zemlja, ko dosežejo orgazem. Predstavljajo si res neverjetne zadeve, zato so z lastnim vrhuncem zelo nezadovoljne ali pa se ga sploh ne zavedajo," pravi Maravolova.

Snov, ki se je v Guinnessovo knjigo rekordov zapisala, kot ena izmed najbolj gladkih snovi, se je kontroli izmikala 50 let. Sedaj dokazi omenjajo, da so kemikalije, ki izhajajo iz teflona med kuho, mogoče za okolje in človeško zdravje veliko bolj nevarne, kot DDT (diklordifeniltrikloroetan).

Teflon so odkrili po nesreči v poznih 30-ih. Teflon je olajšal naša življenja. Voskast, gladek, odbija umazanijo, maščobo in vodo, potrošniki srečujemo ta neverjeten material v prevlekah za ponve in kuhinjskih pripomočkih, preprogah odpornih na madeže, kot tudi v oblekah, papirnatih izdelkih, embalaži za hitro prehrano, očalah, izolacijah in celo strehah, ki prekrivajo nogometne stadione.

Posoda prevlečena s teflonom je del vsakdanje udobnosti. Preprečuje, da bi se hrana prijela, prehrambeno zavednim omogoča, da lahko uporabijo manj olja in olajšuje pomivanje posode. V bistvu je teflon tako uporaben, da se ni nihče preveč potrudil, tudi ne njeni izdelovalci (DuPont), ali je uporaba teflona varna stvar. Kemijska sestava teflona je tako komplicirana, da je tudi znanstveniki popolnoma ne razumejo.

Piše: Andreja Paljevec v novi številki Karme plus

OD ZAŠČITE PRED SEVANJI DO ŽIVE VODE
Izumitelj, slikar in ekolog Štefan Horvat iz Višnje Gore je nedvomno starosta slovenskih izumiteljev. Ustvarjanju inovacij se posveča že od leta 1954, za svoje izume pa je prejel kar 50 medalj iz vsega sveta. Kot elektronik je navdih za svoje energetske zaščitne medalje črpal iz dela Nikole Tesle. Leta 1989 je dobil prvo zlato medaljo za bio-zener, varovalno ploščo za prostore, leta 2000 je na 2. olimpijadi izumov v Budimpešti za štiri inovacije prejel zlati pokal in medaljo genius.

Skupaj z svojo mentorico dr. Branko Berce Bratko pa sta pri Gospodarski zbornici Slovenije leta 2003 prejela srebrno medaljo za varovalno ploščo v bivalnih prostorih, če naštejemo le nekaj priznanj. Odkril je tudi učinkovito zaščito proti sevanju mobilnih telefonov, najnovejša inovacija pa je informirani magnet za pridobivanje žive vode.

Nekoč, nekaj tisočletij nazaj, je bil človek videl le do kamor so mu nesle oči in ni se niti tega zavedal, da živi na planetu Zemlja, ki kroži okoli Sonca. Mislil je, da je Zemlja ravna.

Današnji znanstveniki se omejenosti pračlovekovega 'dometa', njegovemu dojemanju sveta, njegovi nevednosti seveda smejijo. Kajti danes raziskovalci s pomočjo tehnologije spoznavajo nove galaksije v teminah vesolja in tehnologi posegajo v samo gensko zasnovo življenja.

Znanje (človeštva in posameznika) se torej sčasoma neizogibno veča in tehnologija nam, posebno v zadnjem stoletju, vsak dan prinaša nove igrače, novo udobje in novo orožje. In večje ko je znanje in bolj ko je tehnologija učinkovita, bolj ima 'moderni' človek občutek, da ve kaj počne, in bolj si domišlja, da je dovolj močan, pameten ali zvit, da obvladuje svoje življenje. Svojo prihodnjost.

Ekonomistka iz Velike Britanije nas v svoji knjigi, Prazni krožniki jutrišnjega dne (Empty Plates Tomorrow) opozarja, da ko nam bo začelo primanjkovati fosilnih goriv, bo bogatemu zahodnemu svetu pretila lakota.

Dr. Patricia Dodd Racher, ki živi v Walesu trdi, da smo se znašli v spletu okoliščin: klimatskih sprememb, vlade korporacij, primanjkovanja energija, konec obdobja obilne in poceni hrane v prihodnjih desetletjih. V knjigi preučuje ključne okoljske faktorje in večje igralce na trgu s hrano kot so nafta, transport in korporacije z gnojili, pesticidi in semeni.

Posledice podnebnih sprememb ne puščajo povsod po svetu istih učinkov. Stefan Winkler iz univerze v Würzburgu je v Southern Alps na Novi Zelandiji dokazal, da bodo tam ledeniki krepko zrasli. Znanstvenik kljub temu opozarja, da ta podatek ni pokazatelj, da podnebne spremembe le niso tako uničujoče, kot predvidevajo.

“Podnebne spremembe ostajajo uničevalne, a spremembe se na različnih območjih odražajo različno”, tako Winkler. Ni res, da se vsepovsod po svetu temperatura dviga v istem obsegu.” Razultati niso porok globalnemu segrevanju.” V okviru projekta se je geograf dva meseca zadrževal na Novi Zelandiji in tam preučeval ledenike. “Ledeniki na Novi Zelandiji niso točno dokumentirani, kot tisti  v Evropi”, je razložil izvedenec.

Če se zavedate pomembnosti ohranjanja okolja in želite tudi sami nekaj narediti za njegovo ohranitev, sledite naslednjim desetim nasvetom:

- Gradite zeleno: drevesa ujamejo ogljikov dioksid, ki je glavni povzročitelj učinka tople grede, preprečujejo zemeljske plazove in mnogim živalskim ter rastlinskim vrstam nudijo domovanje. Zato za opremo svojih domov uporabljajte pohištvo, narejeno iz lesa, ki se pridobiva iz gozdov, kjer drevesa ponovno posadijo. Kupite tudi staro pohištvo, namesto, da bi ustvarjali nove »smeti« z nakupom novega. Odločite se za pohištvo, ki vam bo služilo dlje časa.

Temeljni cilj h kateremu morajo težiti vsa področja družbenega delovanja (politika, ekonomija, znanost, izobraževanje, religija, …) v sleherni človeški skupnosti, je blaginja človeštva. To je njihov zdaleč najpomembnejši cilj in hkrati tudi smisel njihovega obstoja, seveda pa vsako od teh temeljnih področij pristopa k temu cilju na različne načine, po različnih poteh. A če je blaginja končni cilj delovanja vseh družbenih dejavnosti, pa še zdaleč ni končni cilj našega bivanja, temveč zgolj in samo osnova za to, da se v polnosti izrazimo kot človeška bitja.

Blaginja je torej temelj, na katerem lahko posamezniki, skupine, narodi in človeštvo kot celota uresničijo namen svojega bivanja in izrazijo svoje potenciale. Dejstvo je, da velik del človeštva, ki biva v pomanjkanju ali se celo bori za golo preživetje, ne more izraziti svojih potencialov. Kako naj človek, ki 100% svojega časa porabi za to, da komaj (ali pa še to ne) zadovolji temeljno potrebo po hrani in pijači izrazi potenciale, ki jih skriva v sebi (spomnimo se da je danes kar 852 milijona ljudi na planetu podhranjenih).

Sorazmerno z naraščanjem temperature, naraščajo tudi stroški ohlajanja stanovanja, še posebej, če uporabljate v ta namen klimatske naprave. Najbolj privlačen in praktičen način za ohlajevanje stanovanja so seveda klime, ampak obstajajo tudi drugi načini, kako znižati temperaturo in pri tem ne zvišati energijsko porabo.

Klimatske naprave resda ponujajo privlačen oddih od vročine, ampak so gromozanski okoljevarstveni »ne-ne«. Že mogoče, da si tako učinkovito ohladite stanovanje, amak fosilna goriva, ki se ob tem procesu porabljajo, povzročajo, da temperature še bolj naraščajo.

Torej, pustimo klmatske naprave lepo v kleti in si oglejmo nekaj okolju prijaznih alternativ. Ideja je, da znižamo na minimum vire, ki v prostor spuščajo toploto in toploto, ki se je sprostila v prostoru, odstranimo.

Ta pesem je bila napisana na čajnem prtičku, ki mi ga je pred kratkim dal prijatelj - pesem me je nasmejala.

NE SKRBI!
Edino, zaradi česar se splača sekirati se, je tvoje zdravje.
Ali si zdrav, ali pa nisi.
Če si zdrav, naj te nič ne skrbi.
Če si bolan, te lahko skrbijo dve stvari-
Ali se boš pozdravil, ali pa umrl.
Če se boš pozdravil, naj te nič ne skrbi.
Če boš umrl, te lahko skrbijo dve stvari-
Ali boš šel v nebesa, ali v pekel.
Če greš v nebesa, naj te nič ne skrbi.
Če pa greš v pekel, boš zelo zaposlen
s pozdravljanjem svojih starih prijateljev
in ne boš imel časa, da bi te skrbelo-
Torej, zakaj bi te sploh skrbelo!

V besedi SREČANJE je zajeta sreča, zato naj bi bilo vsako srečanje predvsem prijeten, vesel dogodek. Največkrat takšen tudi je. Srečanja so lahko načrtovana ali nepričakovana, prijetna ali neprijetna, kratka, dolga ali trenutna, stresna, mučna ali navdihujoča… odvisno pač od tega, s kom se srečamo oziroma se srečujemo.
Marsikdo se ustraši srečanja s kom in zbeži pred njim, marsikdo zaradi predvidenega srečanja ne more spati, se dolgo pripravlja nanj, se ga veseli…

Tudi z menoj je bilo tako. Že pred meseci me je Dragica povabila na obisk, pa sem ji kar tako, malce neresno, obljubila, da jo bom zagotovo obiskala, če me bo pot kdaj zanesla v Maribor. Medtem sem navezala tesne prijateljske stike z Nives, s čudovito, toplo, nežno žensko. Neki dan sem pač "slučajno" zatavala na njen forum, kjer mi je najbolj padel v oči naslov foruma "Povezujmo se". Mislila sem si, da bi bilo to nekaj zame, in nisem se zmotila. Zdaj sem na tem forumu celo moderatorka, kjer z največjim veseljem sodelujem z Nives in z njenim možem Jožetom.