Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Vojska_Seks_Samozadovoljevanje

Lep pozdrav iz naše vojske (utrinek pod lipo) ponedeljek, 23. julij 2007 @ 05:01 CEST Uporabnik: Pozitivke Odkar so me vtaknili v to uniformo, že tretjo noč skoraj nič ne spim. Sem kot samohodka. Mater jim vidim. Pa veš da tiste čase, ko sva bila skupaj kot zlepljeni meduzi, spanja sploh nisem potrebovala. Morda kako urco ali dve, zjutraj po dobrem kavsu na zagretih rjuhah in dobro pregnetenih jogijih. Veš da te pogrešam? Ko se spusti večer, in se znajdem na straži, tako s puško v rokah, se mi v tisti samoti kar prikazujejo neke slike in nekje spodaj me že hudo ščemi. Tebi seveda ni jasno, kako je takrat, ko si več tednov brez prave runde. Pojma nimam, kaj bodo naredile te vaje iz mene. Včasih primem za cev puške, mali moj, in še dobri stari Freud bi se čudil, kaj ob tem čutim. Na eni strani kasarna, na drugi blok, kjer se ugašajo luči in se pričnejo vse te lepljive epizode. Včeraj me je menjava straže dobila pri delu, vso zadihano, prepoteno... S prsti na pipiki, namesto na petelinu. Potrebna gor ali dol, danes sem za kazen dežurna na hodniku. In petek je. Petek čas za metek. Jaz pa sama med vsemi temi ženskami. Da bi videl kaj počnejo... Lezbijke zapredene. Pestujejo si joške, tiho blejajo in globoko dihajo zagaman vojaški zrak. Te ne vedo, kako je, ko si na bajonetu. Nadstropne postelje. Spodaj sem. Prednosti poznaš. Zibanje se manj opazi, pa tudi nekaj slik ljubih mi silakov lahko gledam. Nad menoj spi ena razborita deklina. Ko bi le spala. Noč za nočjo napada svojo slivo. Poster Toma Cruisa je že tretjič na tleh. Da dol padeš! Ko si bil nazadnje tukaj, in sva prenočila v tistem hotelu, sem jim morala povedati vse podrobnosti. Zijale so, odprtih ust, v tvojo sliko, požirale mojo pripoved in kadile od živčnosti. Tisto večer je bilo v spalnici kot takrat na Japonskem. Potresi, pretresi, izlivi... Jaz pa tako potešena... Zaspala sem kot top. V vsej kasarni ni pravega moškega. Tisti pri vhodu ima tanek glas. Cvileč. Vase obrnjen tip. Vedno na preži za notranjim sovražnikom. Se zdi, da alergičen na krila. Ko je prišel v stavbo tehnik, ga je cvilež za spoznanje predolgo opazoval. Zadnjico mu je prerešetal s pogledi. Tisti tehnik je bil dec in pol. Nikoli nisem vedela, da zna toliko žensk žvižgati. Bilo je kot na zboru parnih lokomotiv.  Ah, pustiva to. Naslednji vikend dobim prosto. Naj te spomnim, da imam pred tem kilometre marša, kopanje zaklonov in jutranjo telovadbo na orodju. Tako da se pripravi. Gibčna sem kot kača in komaj čakam, da se levim. Slečem vojaško kožo, in naredim s teboj nekaj erotičnih akrobacij, ki jih v tistem hotelu še niso vzeli. Pa da enkrat tako kot se spodobi pritisnem na petelina... In če bo od postelje zjutraj ostala le žagovina in bodo šipe mlečne od rose, bova vedela, da je kot nekoč. V petek po kosilu, da si mi tukaj. Tisti robček si kar zatlači v hlače. Naj se ženska vojska malo žere. Končujem. Dežurna sem. Na stranišče gre ena, ki za pisanje grafitov uporablja čudne materiale. Moram jo dobiti na delu. Umazani posli. Ti si voljno. In glej, da boš konec tedna pripravljen na manevre. Kako ste že rekli? "Sitno, još sedam dana!" Čao mali. Tvoja - "debela Berta"  Bojan Schwentner Komentarji (22) www.pozitivke.net