Dobre, slabe in grde plati čokoladne odvisnosti ali kako lahko košček čokolade spremeni življenja ljudi

Le pojejte košček čokolade in možnosti, da vas bo zalila krivda so kar velike. Če skrbite za svoje zdravje boste preštevali kalorije, maščobe, si trli glavo zavoljo mozoljev in pesticidov. Če vam je mar za okolje, se bodo nagrmadile še skrbi glede sečnje tropskih gozdov, ki so jih izkrčili zavoljo plantaž kakavovca, iz katerega varijo vašo najljubšo pregreho.

Prav tako vas bo skrbelo ali so kakavovce obirali lačni in pretepeni otroci, prodani od staršev lastniku plantaž in ali so pesticidi in umetna gnojila, ki jih uporabljajo, poškodovali rastline in okolje.

Čeprav se trudite, da kupujete lokalno hrano, vseeno potrebujete nekaj dobrin, ki jih večina izmed nas uporablja dnevno kot so kava, čaj, začimbe in seveda čokolada, in ki prihajajo iz zelo zelo oddaljenih dežel.

Nekaj izmed nas bi seveda lahko preživelo brez teh priboljškov, ampak dejstvo je, da je teh posameznikov več kot premalo. Torej je za 5-10 procentnega deleža v vaši prehrani, ki ni lokalnega izvora, pomembno najti alternative, ki bi bile varne za nas in za okolje.

Če se recimo odločite, da boste izrecno kupovali čokolado iz Fair-Trade prodaje in ekološko pridelano, boste prispevali k bolj človeškim in ekološkim praktikam na plantažah in s tem izboljšali življenja ljudi, katerih življenjski stil je odvisen od pridelave.

Poleg tega ima kvalitetna čokolada tudi nekaj zdravilnih koristi. Ker so bili članki o koristih čokolade že mnogokrat brani in pisani, naj se osredotočim samo na glavne ugodnosti, ki jih vsebuje košček dobre čokolade, med katere spadajo izboljšanje srčno-žilnega sistema, povečanje količine mleka v prsih, zmanjšanje vročine, dolgoživost, izboljšanje spanca, pomiritev vnetega grla in izboljšanje spolnega življenja. In čokolada je po telesni vadbi odlično hranilo.

Kakorkoli, te novice za prave čokomane in čokomanke niso nič novega, ampak v zadnjem času se med znanstveniki širi želja po bolj resnih raziskavah glede razumevanja o dotičnih hranilnih vrednostih čokolade. Na prvi pogled bi lahko tovrstne študije postavili na isti podest kot tiste o zdravilnih koristi McDonaldsovega hamburgerja. Ampak hranila v čokoladi so resnična in dejansko obstajajo, kot so pokazali v najrazličnejših neodvisnih raziskavah.

Večina teh »čokoladnih koristi« na zdravje je povezanih z visokim deležem antioksidantov v kakavu – predvsem s flavoni in s polifenoli. Antioksidanti predstavljajo pomeben del v zdravi prehrani, ker pomagajo telesu in organom, ki so izpostavljeni onesnaženju, hidrogeniziranim maščobam in vsakdanjim kemikalijam, da ostajajo zdravi. Največji delež antioksidantov vsebuje seveda temna čokolada z visokim kakavovim deležem. Naj na tem mestu omenim, da bela čokolada ni prava čokolada, ampak neka čudna mešanica mleka, sladkorja in maščob in ne vsebuje nobenih koristi. Čisti, nesladkan kakav vsebuje najvišji delež flavonov, ampak z dodajanjem sladkorja in mleka se nivo antioksidantov zniža. Študija objavljena v zelo reviji Nature leta 2003 je zaključila, da bi prava čokolada zaužita na pravi način lahko za telo bila zelo koristna –zmanjšano tveganje za raka, zmanjšani krvni pritisk in zmanjšano tveganje kapi.

Zanimiva študija, ki so jo izpeljali leta 1998 na ustanovi Harvard School of Public Health, in ki je spremljala 7.800 moških, ki so diplomirali na Harvardu, več kot 80 let, je pokazala, da so tisti, ki so jedli čokolado (in ostale sladkarije) več kot tri krat na mesec, v povprečju živeli eno leto dlje kot tisti, ki se niso razvajali.

Ampak kot vedno, obstaja zanka. Način, kako proizvajajo komercialni kakav in čokoladni sirup uniči hranilno vrednost. Kakavovo zrne ima visok delež polifenolov, ampak s segrevanjem in procesiranjem se hranilna vrednost izgubi in delež polifenolov niha od produkta do produkta, tako kot je to v navadi pri čajih in vinu.

Tako so nekateri izdelovalci čokolad razvili metode, kako med predelovanjem obdržati delež polifenolov. Tako je Mars razvil metodo, ki se imenuje Cocoapro, kar je posebej označeno na nekaterih njihovih produktih v ZDA. In to kar kliče po vprašanju: zakaj ne bi raje namesto znanstveno proizvedene tablice, že od začetka izbrali rastlino, ki uspeva brez pesticidov in se skrbno predela v čokolado?

Čokolada z oznaka »bio« potrošniku zagotavlja, da le ta ne vsebuje nevarnih snovi. Pri vzgoji kakavovca uporabljajo najmanj 30 različnih pesticidov. Tako 75% evropske čokolade, ki so jo testirali, vsebuje nizke deleže kancerogenega lindan-a, pesticida, ki ruši hormonsko ravnotežje; gre za kancerogen pesticid, ki ga povezujejo z rakom na prsih, in ki je prepovedan v šestih državah. Kakavovec, ki ga vzgojijo organsko teh strupov ne vsebuje. Prav tako ima tovrstna čokolada več »čokoladnega okusa«.

Med države, ki proizvajajo kakavovec spadajo Ivory Coast, Gana, Indonezija, Nigerija, Brazilija in Cameroon. Več kot 90% vsega kakava se proizvaja na majhnih družinskih kmetijah. Večina kmetov je ujeta v revščino in prisiljena, da se zanašajo na otroško delo in celo otroško suženjstvo. Veliki proizvajalci čokolade kot so Mars, Cadbury, Nestle in Hershey so celotno zadevo še poslabšali s tem,  da so zavrnili sodelovanje pri programu Fair Trade, ki s humanim (so)delovanjem poskuša izboljšati stanje ljudi za naše blagostanje.

Na kaj morate biti pozorni, ko kupujete čokolado:

Kakavova zrna, podobno kot kavina, za uporabo fermentirajo in popražijo. Kakavova zrna se delijo na tri osnovne vrste: Criollo, Forastero in Trinitario. V Criollu, ki ga primerjajo s kavo Arabico, je krema rastline in ima najbolj delikatno in kompleksno širino okusov. Vrsta Forastero je najbolj odporna na bolezni in ima velik donos ter močan in enodimenzionalen okus. Forastero je najbolj običajen kakav in povečini dodan v konvencionalnih čokoladah. Trinitario je hibrid narejen iz prvih dveh in lahko poseduje značilnosti obeh tipov.

A povprečna čokolada vam ne bo povedala, katero vrsto kakava vsebuje. Kar pa večina izmed nas mora vedeti je, kako dobiti najboljše iz koščka čokolade.

Torej je dobro upoštevati naslednje nasvete:

• Zdravilni učinki čokolade ležijo v kakavovem deležu ne v deležu mleka. Torej čokoladomani, dobro bi bilo presedlati od mlečne čokolade na temno čokolado s 70% deležem kakava, kar pomeni tudi manj sladkorja. Če boste zamenjali čokolado, ki vsebuje več kakava, to pomeni, da ga bodo tudi kmetje na plantažah prodali več.
• Preberite nalepko in se izogibajte čokoladam, ki vsebujejo hidrogenizirane maščobe in olja. Te snovi so dodane, da izboljšajo okus v ustih močno procesiranih čokolad, ki so jim odvzeli vse naravne maščobe. Izognite se tudi čokoladam, ki navajajo prezervative, ojačevalce okusov in barvila, spet znak slabe kvalitete, vključno s sestavinami in čezmernim procesiranjem.
• Poglejte, če nosi čokolada oznako Fair Trad.
• Kupujte biološko: pomeni, da bo vaša čokolada brez škodljivih pesticidov – bolje za vas, bolje za kmeta in bolje za okolje
• Zmernost: če pojeste preveč čokolade, se hkrati zmanjšajo njene zdravstvene koristi. Omejite se na 30 gramov, tri do štiri krat na teden.
• Dobra čokolada ni nikoli poceni: če pojeste manj kvalitetne čokolade, bo bolj zadovoljujoče, kot pa žrtje neznanskih količin s sladkorjem polnih, brezokusnih povprečnih čokoladnih tablic.

 
www.cocoaloco.co.uk
www.montezumas.co.uk
www.boojabooja.com
www.duchyoriginals.com
www.thecocoatree.com
www.buxtonfoods.com