Piše: Sabina Šilc v novi Vivi www.viva.si

Dokler nisem spoznala eftanja, si nikoli nisem mislila, da bom pisala članke o hujšanju, predvsem zato, ker nočem sodelovati v svetovnem gibanju, ki na kakovost življenja gleda skozi gmotne dobrine (lepo telo, dober avto …), v celoti pa pozablja na notranjo lepoto in radost duše. Zdi se mi tudi, da so nam lepotna merila vsiljena in da ljudje, ki jih sprejmejo, mučijo svoje telo z nezdravimi dietami in pretirano telesno vadbo, pozabljajo pa, da je naše telo, edino, ki ga imamo, posoda naše duše.

Ta članek torej pišem za vse, ki imajo zaradi čustvenih težav v resnici čezmerno težo, ki škoduje njihovemu psihofizičnemu zdravju.Današnji članek je namenjen razmisleku o tem, kako svojemu telesu z mišljenjem omogočimo zdravje − ali pa ga, nasprotno, silimo v neravnovesje, bolezen, debelost.

Nezavedno prišepetavanje
Se še spomnite podatka, da je samo ena šestina delovanja naših možganov dostopna zavestno, ostalih pet šestin pa nenehno procesira podatke, ki jih, če se ustavimo, lahko prepoznamo kot notranji samogovor. Od tega je osemdeset odstotkov negativnega samogovora, ki ga ta del možganov nenehno (naj se tega zavedamo ali ne) prišepetava zavestnemu: da smo grdi in debeli, da imamo celulit, da nas je takšnega telesa, ki ga sovražimo, lahko sram in da nam je povsem jasno, da ga tudi nihče drug ne more imeti rad. Slabiči smo, ker se ne moremo držati samim sebi zadanih obljub, pravzaprav smo navaden gnoj, ki ne spada v to družbo lepih, samozavestnih ljudi. Morda je res bolje, da se nažremo do prerane smrti, kajti življenje v našem primeru ni vredno tega imena.

Priznajte, da strastno razmišljamo v tej smeri in si zadajamo duševne rane, saj menimo, da si česa drugega niti ne zaslužimo!

Nikoli nas niso hvalili!
Seveda nam takšno razmišljanje jemlje čas in voljo, da bi se pohvalili, da zmoremo opraviti s službo, skrbeti za otroke in moža, da smo dobra prijateljica in še kaj dobrega bi se našlo. Nikoli nas niso hvalili, zato je to tudi nam kar malo odveč.
Se vam že svita, kako (nerazumljivo) škodljiv je takšen samogovor?! To je pravzaprav program začaranega kroga debelosti, ki si ga brez prestanka vrtimo v našem računalniku – možganih.

Vzemite si pet minut premora, zamenjajte prejšnji cede (nezavednemu delu možganov je povsem vseeno, kaj vrti) z novim, ki nosi (presenetljiv?) naslov Rada se imam.

Rada se imam
Rada imam svoje telo, ker mi služi že toliko let.
Čeprav se ga večino časa ne zavedam, vseeno deluje.
Čeprav mu ne dajem, kar potrebuje, in čeprav ga včasih naravnost zlorabljam, mi ostaja zvesto.
Čeprav ga jemljem kot samoumevnega in mu nisem hvaležna, ostaja na moji strani.
Zavedam se, kaj vse moje telo dela zame, in za to sem mu hvaležna.
Lepa sem.
Moj obraz in telo je oblikovalo moje življenje, tako kot reka oblikuje kamen.
Moja duša in telo sta usklajena.
Vitka sem in zdrava.
Moje telo je polno energije.
Živim zdravo in skrbim za svoje telo.
Dajem mu vse, kar potrebuje za dobro delovanje.

Misel – seme načrta
Kdor tako razmišlja, sproža serotoninsko fiziološko sliko, zato se dobro počuti in njegov um vodi telo k zdravemu življenjskemu slogu. Zato je telo vse bolj zdravo in … vitko. Če zraven še trepljamo EFT-točke, se naš program hitreje vtisne v možgane.
Zavedati se moramo, da se vse v našem življenju začne z mislijo. To je seme načrta naše prihodnje dejavnosti, ki nas pripelje do rezultata. Torej ni vseeno, ali je naša misel pozitivna ali negativna.

Svojemu telesu moramo pokazati ljubezen − da, naše telo si zasluži, da ga imamo radi in da smo mu hvaležni, saj nam že leta služi ne glede na to, v kakšnem stanju je − z zdravo prehrano, primernim gibanjem in dobro predihanostjo.

VAJE ZA SPREJEMANJE

1. vaja
Preprosta vaja pred spanjem.
Vizualiziramo se kot zdrave, vitke, polne energije, zadovoljne s seboj in z življenjem. Pri tem ponavljamo zgornji pozitivni samogovor in opravimo nekaj serij trepljanja.

2. vaja
Režija triminutnega filma
Do istega cilja lahko pridemo tudi po drugi poti. Ta tehnika se imenuje filmska, kajti sami režiramo svoj triminutni film. Najprej ga poimenujemo. Naslov in film naj bosta karseda slikovita, duhovita, sočna, dramatična … V filmu preigramo neki dogodek. Najprej se z nekaj globokimi vdihi in izdihi umirimo in zapremo oči.

Na primer: Zaseda pri telefonu
(melodrama)
Utrujena, lačna, preznojena in tečna vstopim v stanovanje ter sezujem boleče noge iz čevljev z visoko peto. Ugotovim, da je mularija spet vrgla bombo v hišo. K meni se zakadi (spet!) lačen maček in me z mijavkanjem in opletanjem okrog nog spravlja ob živce (vem, da mu je do mene samo takrat, ko kaj hoče!). Prav takrat zazvoni telefon in na drugi strani je moja mama (križane gate, vedno zavoha, kdaj se vrnem, in seveda ne more počakati niti toliko, da bi šla lulat!). Kot navadno mi podrobno poroča o svojih težavah s prebavo in o zgodah sosedove Mici. Ob telefonu so piškoti, ki jih je tja nastavila smrklja. Očitno je spet porabila tono impulzov za brezvezno čvekanje s prijateljico, ki stanuje na drugi strani hodnika! Ko skušam skleniti pogovor, je škatla že prazna. Slabo mi je, saj ves dan nisem pila, ker sem imela v službi toliko dela. Obenem me preplavljajo občutki nemoči, sramu, jeze nase in na ves svet. Najraje bi mrknila, a kaj, ko moram skuhati kosilo za moje »srčke«!@?#*

Med predvajanjem filma si masiramo bolečo točko ali trkamo na karate točko. Govorimo si:
Čeprav se nisem zavedala same sebe/nisem zmogla prestaviti pogovora z mamo/nisem že v službi poskrbela za svoje potrebe/imam nevzgojene otroke in zoprnega mačka, se imam rada in se sprejemam.
Čeprav ponavljam začarane kroge nezavedanja/nečutenja sebe/prenajedanja/občutkov krivde … se sprejemam in se imam rada.
Sprejemam sebe, svoje telo in svojo neveščost − pripravljena sem se spremeniti.
Odločam se za večje zavedanje, zdravo življenje in zdrave prehranjevalne navade.
Odločam se za vitkost.
Vitka sem.

3. vaja
Proti volčji lakoti
Z eftanjem se lotimo občutkov volčje lakote, povezav med slabim in dobrim počutjem ter prenajedanjem. Eftamo za voljo do gibanja, dobro samopodobo, samozavest, sprejemanje sebe in hvaležnost svojemu telesu.
1. Prvi mesec si ne zapisujemo, kaj smo pojedli, ampak raje, kaj smo mislili:
Dobrohotno sprejmemo negativne misli in jih spremenimo v pozitivne, spodrsljaje pa dobrohotno opazimo in se jim od srca nasmejimo.
Pregovor, da je smeh pol zdravja, je zdaj tudi znanstveno dokazan!
2. Pohvalimo se za pozitivne misli in se nagradimo za dobro prakso (ne s tortico, raje, denimo, z masažo).
Vizualizirajmo, kako nam predsednik Drnovšek čestita k izjemnemu uspehu na področju ukvarjanja z lastnim zdravjem in nam na glavo posadi lovorjev venec zmagovalca.

Sabina Šilc
Več informacij: in www.sabinasilc.com in sabina.silc @siol.net