Ni heroja brez njegovega sovražnika in vendar označimo sovražnika kot slabega in junaka kot dobrega. Če se junaku ne bi nihče zoperstavil, bi ne mogel postati močnejši in pokazati svoje veličasnosti; še vedno bi sedel pod hruško in se ne zavedal svojih zmožnosti. In tako je v svetu dvojnosti, slabe stvari so le navidez slabe, v resnici pa so tu, da prikličejo dobro v življenje.
Tako živimo v obdobju materialnega obilja. Civilizacija, ki tako zelo časti dobro in zaničuje slabo, se je močno premaknila iz ravnovesja in tudi to ne-ravnovesje je del zgodbe o dobrem. S svojo linearno logiko smo v zadnjih 100 letih intenzivno iztrebljali vse slabo, lakoto, nevednost, revščino in nasilje.
Zgodilo se je nasprotno od želenega: hrana je količinsko v izobilju, a je škodljiva, nevednost je zamenjala poplava razdrobljenih informacij, revščino je zamenjalo ropanje naravnih bogastev in onesnaženje, strah pred nasiljem je povzročil pravo poplavo orožja. Da bi dosegli cilje smo se zanesli na tehnologijo, ki nam je omogočila, da smo delovali izven povratnih zank narave, ki so tisočletja držale ravnovesje. Lahko smo desetletja zapored izkoriščali neko polje, dodajali umetna gnojila in škropiva.
S pomočjo farmacije lahko umetno podaljšujemo svoje življenje. Nesrečo znotraj nas zasilno bašemo s potrošništvom in zabavništvom. Večen trud sodobne tehnološke družbe je v tem, da odstrani vse simptome, da živimo izven ravnovesja. Tako je ustvarjen popolnoma umeten tehnološki svet znotraj katerega živimo, napajajo pa ga fosilna goriva. Tako lahko bivamo, ne da bi do nas prišel glas narave, ki bi nas opozoril da smo zašli. Kliče le še duša.
Vendar je ravno to neravnovesje tisto, ki nam bo pomagalo spoznati ravnovesje. Ravno to življenje v tehnološkem svetu nam bo pomagalo spoznati naravo. To je edini način. Lahko smo samo hvaležni za takšen dar, dar spoznanja. Poznate Jezusovo priliko o izgubljenem sinu. Sin mora najprej zapustiti očetov dom, da se lahko potem vrne in spozna vrednost doma in oče se ga veseli kot še nikoli poprej. Tudi Buda je govoril, da ni razsvetljenja brez iluzije.
Ni heroja brez njegovega sovražnika in vendar označimo sovražnika kot slabega in junaka kot dobrega. Če se junaku ne bi nihče zoperstavil, bi ne mogel postati močnejši in pokazati svoje veličasnosti; še vedno bi sedel pod hruško in se ne zavedal svojih zmožnosti. In tako je v svetu dvojnosti, slabe stvari so le navidez slabe, v resnici pa so tu, da prikličejo dobro v življenje.
