Sestavine:
2 manjši melancani
1 manjša čebula
1 žlička olivnega olja
20 dag mletega mesa
3 stroki česna
2 žlički origana
1 večji paradižnik, lahko pelati iz konzerve
1 zravnana žlica moke
1 dl vode ali goveje juhe
Bešamel:
3 dag masla
2 žlici moke
4 do 5 dl vrelega mleka
malo muškatnega oreščka
sol, poper
5 dag naribanega sira
5 dag naribanega sira za posip, ni nujno

Sestavine:
300 g lignjev
100 g špargljev
1 skodelica riža
4 šalotke
4 stroki česna
1 dl belega vina
sol, poper, malo vegete
peteršilj 
olje

Priprava:
Očistite lignje in jih narežite na kolobarje. Očistite in narežite šparglje do mehkega in jih operite. V kozici na olju pražite drobno narezano šalotko, da se lepo razpusti, nato dodajte lignje in šparglje ter naprej dušite cca. 15 minut. Začinite, dodajte narezan česen ter zalijte z vinom in kuhajte še 5 minut.

Dodajte riž, premešajte in zalijte s 3 skodelicami vode (količina riža x3 ) in kuhajte cca. 20 minut, oziroma toliko časa, da se pokuha vsa tekočina. Potresite s peteršiljem in pustite počivati par minut. Postrezite s sezonsko solato in ribanim parmezanom.

Sestavine:
4 veliki osličevi fileji
2 žlici sesekljanega peteršilja
8 filejev slanih inčunov
sol in poper
olivno olje
drobtine
riban parmezan
majoneza
5 strokov česna

Priprava:
Česen stisnete in zmešajte z dvema do tremi žlicami majoneze. Ta mešanica naj počiva vsaj pol ure, da se majoneza navzame arome. Filete osličev odmrznete – če imate sveže pa splaknete pod hladno vodo in osušite. Filete inčunov na drobno nasekljajte in zmešajte z nasekljanim peteršiljem ter žlico olivnega olja, začinite s poprom.

Sestavine:

Testo:
12 rumenjakov
250 g sladkorja v prahu
6 beljakov
280 g mletih mandljev
Za premaz:
10 g masla
10 g ostre bele moke
Krema:
140 g mehkega masla
140 g sladkorja v prahu
140 g fino naribane grenke čokolade
3 kuhani in zmleti rumenjaki

Priprava:
Rumenjake s sladkorjem penasto zmešajte. Beljake stepite v trd sneg ter mu postopoma med mešanjem dodajajte mandlje, nato ga počasi umešajte v maso iz rumenjakov. Zmes denite v pomaščen in pomokan pekač za torte in pecite v predhodno ogreti pečici na 160 °C okoli 90 minut.

Sestavine:
50 dag hobotnice
jušna zelenjava
list lovorja
nekaj zrn popra
malo kisa
pol čebule
2 stroka česn
marinada:
vinski kis
olivno olje
sol in poper
1 strok strtega česna
l žlička drobno narezanega peteršilja

Priprava:
Hobotnico, zelenjavo, lovorjev list, poper, kis, pol čebule in 2 stroka česna denite v vodo in skuhajte, do mehkega. Če kuahte v loncu na pritisk bo hobotnica zelo hitro mehka. Ohlajeno olupite in narežite na 1 cm velike koščke.

Vse sestavine za marinado zmešajte in s tem prelijete narezano hobotnico. Hobotnico pustite v marinadi vsaj  uro do dve. Solato naložite v lepe kozarce, na dno denite nekaj zelene solate, okrasite z rezinami trdo kuhanega jajca in postrezite s popečenim kruhom.

Sestavine:
1,5 kg zobatca
1 kg krompirja
100 olivnega olja
1 glavica čebule
3-4 stroki česna
sol in poper
vegeta
limonin sok
1 vejica zelene
lovorjev list
peteršilj

Priprava:
Ribo očistite, če je zelo velika pa še razrežite na več kosov. V široki posodi razporedite najprej krompir narezan na tanke lističe, razporedite po njem narezano čebulo in sesekljan česen in posolite ter posujte po želji z malo vegete.

Na vrh krompirja položite ribo, ki ste jo predhodno navznoter in navzven nakapljali z limoninim sokom, vse skupaj zalijte z oljem in isto količino vode. Količino vode lahko prilagajate glede na to ali želite bolj močnato ali bolj zapečeno jed. Posodo pokrijte ali zapečatite z aluminijasto folijo.

Le redki upoštevajo priporočila o priporočeni porciji
Imate radi kosmiče za zajtrk ali malico na hitro? Jih ponudite tudi svojim najmlajšim? Kako radodarni ste pri odmerjanju količine kosmičev, ki jo nato prelijete z mlekom ali jogurtom? Več kot tisoč potrošnikov so pri ZPS v spletni anketi povprašali, ali pri pripravi kosmičev upoštevajo s strani proizvajalca priporočeno porcijo 30 gramov. http://bit.ly/3tOlYJy Rezultati ne presenečajo: le 12 odstotkov vprašanih priporočeno porcijo dosledno upošteva, šest odstotkov pa jih zaužije manj od priporočene porcije.

Na embalaži kosmičev proizvajalci poleg obvezne navedbe hranilne vrednosti, ki je podana na 100 g oziroma 100 ml živila, pogosto prostovoljno navedejo še vsebnost hranil na porcijo in priporočene dnevne vnose. To je s stališča potrošnika zaželeno, saj si mora, če dodatnih navedb na izdelku ni, sam preračunati količino hranila npr. sladkorja v eni porciji.

Lokalna hrana vsebuje več hranilnih snovi kot tista, ki pripotuje od daleč.

“Najbolj zdravo je uživati sezonsko lokalno pridelano hrano, ker ima ta v primerjavi s hrano, ki je k nam pripotovala od daleč, veliko več hranil,” pravi Mojca Koman, živilska tehnologinja in strokovnjakinja za zdravo prehrano. “Kar je bilo pridelano blizu nas, je od vrta do mize potovalo zelo kratek čas in je bilo nabrano v najboljšem trenutku zrelosti,” pojasnjuje. Sadje in zelenjava iz drugih držav sta zaradi dolge poti obrana še nezrela in med potjo ne moreta razviti enake hranilne vrednosti, kot če bi zorela naravno.

Večina predpakiranih prehranskih izdelkov vsebuje aditive, kar vedno znova potrjujejo tudi tržni pregledi in testi, ki jih izvajajo na Zvezi potrošnikov Slovenije - najdemo jih tako v kruhu kot francoskih solatah. Zakaj jih torej proizvajalci dodajajo in kakšno vlogo imajo?

Ob branju seznama sestavin na predpakiranih izdelkih potrošniki naletimo na celo množico E-jev in "neznanih izrazov". Proizvajalci namreč namesto E-jev pogosto navedejo značilna imena aditivov, ki jih večina potrošnikov ne pozna in ob hitrem pogledu na seznam sestavin ne prepoznajo, da gre za aditiv.

V želji po bolj zdravem prehranjevanju mnogi namesto po navadnem belem sladkorju posežejo po različnih naravnih in "bolj zdravih" alternativah, v dobri veri, da s tem v svoje telo vnesejo več koristnih snovi. Tudi če je kakšen gram več, gre namreč za "čisto drug sladkor" …

Pa je to res? Na ZPS so podrobneje pogledali sestavo nekaterih priljubljenih alternativ namiznemu sladkorju in preverili, katere so boljša izbira.

Zjutraj ni treba vedno jesti kot kralj …
Nekateri si zjutraj privoščijo obilen zajtrk, drugi ta obrok, ki velja za najpomembnejšega v dnevu, preskočijo. To ni zdravo, saj telo potrebuje "gorivo".

Zajtrk zažene našo prebavo in telo bo bolje absorbiralo hranilne snovi, ki jih bomo čez dan zaužili. Raziskave so po pisanju Miss7 dokazale, da telo, ki je navajeno na zajtrk, bolje izkorišča vitamine in minerale v hrani.

Sestavine:
30 dag ješprena
3 korenčki
kolerabica
rdeča in rumena paprika
pasternak (Op. ured. slovenski izraz pastinak)
koren zelene
koren peteršilja
večji krompir
fižol
peščica suhih gob
grah
por
nekaj žlic koruze iz konzerve
na kocke narezan paradižnik
grobo sesekljan peteršilj
luštrek
poper
lovorjev list
šetraj
timijan
majaron
sol ali vegeta
mleta paprika za barvo

Sestavine:
2 skodelici riža
2 jajci
2 zeleni čebuli
mešana zelenjava, npr. bučke, korenček, grah...
1 skodelica neslanih arašidov

Postopek:
Najprej skuhamo riž in ga ohladimo. V skodelici vmešamo jajci in ju popečemo. Kar v ponvi ju natrgamo s kuhalnico. Na olju prepražimo na kolobarje narezano zeleno čebulo, dodamo mešanico sesekljane zelenjave in nadaljujemo s praženjem.

Nato dodamo arašide, med praženjem malo mešamo. Po potrebi zalivamo z juho iz zelenjavne kocke. Dodamo riž in na koncu še jajci, pražimo samo še toliko časa, da se jed segreje. Po želji in okusu začinimo s sojino omako, soljo, poprom, kitajsko mešanico začimb...

Sestavine:
2 žlici olja
malancan
bučka
paprika (1 rumena, 1 rdeča, 1 zelena)
šampinjoni
paradižnik
sol, poper po želji
malo vegete
malo origana
lahko tudi sirček za mazanje

Postopek:
Na dveh žlicah olivnega olja popražimo na kolobarčke narezano čebulo, na kockice ali rezance narezano zelenjavo, posolimo, popopramo, dodamo malo vegete, origana, sirček, dokler se vse skupaj malo ne pokuha (cca 20 min).
Maso nadevamo na tanke rezine kruha, posujemo s sirom in popečemo v pečici. Postrežemo kot samostojno jed.

Sestavine:
skodelica prosene kaše
zelenjava(korenček, grah, paprika,...)
2 skodelici naribanega sira
kisla smetana po želji
sol,
poper,
čili ,
mleta paprika

Postopek:
Proseno kašo z zelenjavo skuhamo po navodilih z vrečke in začinimo, odstavimo da se ohladi. Namažemo steklen pekač z margarino ter nadevamo plast kaše,premažemo s kislo smetano, ki smo jo zmešali z začimbami(čili ali po želji)in nekaj sira.

Spet nadevamo kašo in zaključimo s smetano ter potresemo s sirom. Pečico segrejemo na 180-200 stopinj in pečemo 30 minut, da se sir malo zapeče.

Inovativne rešitve za informirane odločitve:
Mobilna aplikacija Veš, kaj ješ?! - hiter in preprost pomočnik pri izbiri živil z ugodnejšo hranilno sestavo

Zakonodaja že nekaj let opredeljuje obvezno označevanje predpakiranih živil tudi s hranilno vrednostjo, a odzivi potrošnikov dokazujejo, da mnogi teh informacij ne uporabljajo, ker jih preprosto ne razumejo, nimajo časa za primerjavo ali pa jih niti ne opazijo.

Znanstvene raziskave so že pred časom pokazale, da potrošniki tovrstne podatke pogosteje uporabljajo, če so prikazani v preprostejši in razumljivejši obliki. V ta namen je bil razvit sistem označevanja hranilne vrednosti, ki ključne podatke označuje z barvami semaforja, od zelene do rdeče. Raziskovalci so namreč ugotovili, da pri tako prikazanih podatkih večina zna ločiti med »dobrim« in »manj dobrim« prehranskim profilom živila in bistveno lažje izbere živilo z ugodnejšo hranilno sestavo.

Mesto Dunaj je delež ekološko pridelane hrane na jedilnikih vrtcev in šol s sedanjih 40 povečalo na 50 odstotkov. Poleg tega v prehrani uporabljajo le še jajca iz proste reje in zmanjšujejo število mesnih obrokov. 

Da dunajski otroci v vrtcih in šolah jedo zdravo, je že lani ocenila okoljevarstvena organizacija Greenpeace. Prehrana otrok v javnih šolah je bila tedaj v 40 odstotkih sestavljena iz ekoloških izdelkov. Sedaj se je mesto skupaj s starši odločilo, da bodo delež tovrstne hrane povečali na vsaj 50 odstotkov.

So se ti že kdaj vaje zavlekle in ni bilo časa za kosilo na bone ali obisk trgovine pred naslednjim predavanjem? Si pozabil prinesti kosilo od doma? Avtomati na fakulteti ponujajo kar nekaj hitrih rešitev za potešitev lakote, a ni vseeno, kaj izbereš. 

Na žalost je večina hitrih `rešitev´ kaloričnih in nezdravih. A med ponudbo lahko najdeš tudi kaj primernega.

Nekoč smo se jih "bali" zaradi holesterola, danes veljajo za najbolj zdravo hrano na planetu.

Najnovejše raziskave so pokazale, da so jajca prava super hrana. Vsebujejo malo ogljikovih hidratov, a veliko proteinov in maščob. So zelo nasitna in sijajni zaveznik pri izgubi kilogramov, zato so idealna hrana za zajtrk. Poleg tega so polna vitaminov in mineralov in veljajo za eno izmed najbolj hranljivih živil. Poleg vitaminov A, B12 in B2, vsebujejo še vitamine D, E in K ter kalcij in cink.

Pomanjkanje vitamina D lahko povzroči slabo voljo.
Kratki in mrzli dnevi lahko slabo vplivajo na počutje, v veliki meri je to povezano s pomanjkanjem vitamina D, ki je ključnega pomena tudi za ohranjanje zdravih kosti. Zimsko "slabo voljo“ pa lahko odženemo s pravilno prehrano.

To so živila, ki so bogata z vitaminom D.

Jajca 
Jajca so bogat vir mineralov in vitaminov, treba pa je vedeti, da se vitamin D nahaja le v rumenjaku, zato ga iz dietnih razlogov nikar ne zavrzite.

Ste že slišali za nordijsko dieto? Ta prehranjevalni načrt vsebuje živila, ki so značilna za države severne Evrope, obljublja pa dolgoročne rezultate.
Kadar govorimo o zdravi prehrani, ne moremo mimo sredozemske kuhinje, ki vsebuje predvsem ribe, sadje in zelenjavo. Tovrstna prehrana zmanjšuje verjetnost nastanka srčno-žilnih bolezni in tudi sladkorne bolezni tipa 2, je pa tudi nizkokalorična.

Skandinavski raziskovalci pa so že pred leti ugotovili, da sredozemska živila le redkokdaj zaidejo na krožnike prebivalcev severnih predelov Evrope, zato so razvili svoj prehranjevalni sistem, ki je prav tako zelo zdrav, vsebuje pa le lokalna živila.

Presnova se pospeši, kadar se gibamo. Po dognanjih britanskih znanstvenikov pa jo lahko pospešimo tudi med spanjem – če bomo pol ure pred odhodom v posteljo pojedli to živilo.

Hujšanje med spanjem? Če gre verjet britanskim znanstvenikom in njihovi študiji, ki je bila objavljena v reviji British Journal of Nutrition, to ni daleč od resnice. S pravo hrano lahko namreč vplivate na presnovo. To boste pospešili, če boste pol ure pred spanjem jedli skuto.

Imam majhna otroka, ki nočeta jesti jedi iz hladilnika, torej hladne. Zanima me, ali bi naredila kaj narobe, če bi jima jogurt segrela vsaj na sobno temperaturo. Bojim se namreč, da bi se v njem na toplem razvile bakterije.

Svoje čase smo kislo mleko jedli iz sklede, ker je zorelo na sobni temperaturi, pojedli pa smo ga še isti dan. Industrijsko pripravljen jogurt lahko segrejemo tako, da ga pustimo v zaprti in originalni embalaži na sobni temperaturi do dve uri in nato pojemo ves izdelek. Če bomo naredili tako, potem ni prav nobenega tveganja za zdravje.