Sestavine:
dve dobri pesti rukole
sveže mleti črni poper
deviško olivno olje
ovčji sir v slanici
trdi kozji sir

Potek:
Rukolo damo v skledo, dodamo ji grobo nariban ovčji sir iz slanice in nastrgan trdi kozji sir (količino obeh sirov določimo po okusu), začinimo s sveže mletim črnim poprom in deviškim olivnim oljem, rahlo premešamo in prestavimo na servirni krožnik. Ponudimo kot predjed.

Sestavine:
135 g naskodlanih mandeljnev
2 strta stroka česna
5 ml medu
5 ml Dijonske gorčice
60 ml malinovega kisa
30 ml balzamičnega kisa
25 g rjavega sladkorja
235 ml olja
1 glava zelene solate
355 g sveže narezanih jagod
250 g nadrobljenega sira feta

Potek:
V ponvi popražite mandeljne. Pogosto premešajte. Ohladite. Stepite skupaj česen, med, gorčico, oba kisa, sladkor in olje.

V večji posodi zmešajte skupaj mandeljne, solato, jagode in feta sir. Prelijte s prelivom in premešajte preden servirate.

Sestavine:
vlečeno testo (kupljeno ali doma narejeno)
olivno olje
100 - 200 g dimljenega lososa
por
2 korenčka
kalčki
sojina omaka (svetla ali temna)
sol
ingver

Potek:
Naredimo vlečeno testo. Jaz sem uporabila vlečeno testo iz pirine moke iz baze. Por narežemo na lističe, korenček naribamo. Na olivnem olju prepražimo najprej por, da zarumeni, nato dodamo korenček. Pražimo nekaj minut. Nato dodamo malo sojine omake, ingver (lahko mlet ali ga nastrgamo) in kalčke.

Pustimo nekaj minut, da se okusi premešajo. Raztegnemo testo in narežemo kvadratke cca. 15 x 15 cm. Na vsak kvadratek položimo kos lososa in dodamo 2 žlici zelenjave.

Zavijemo v zvitek. Damo na pomaščen ali s peki papirjem obložen pekač. Pečemo v naprej ogreti pečici na 180 - 200 stopinjah cca. 20 minut oz. dokler se ne zapeče. Postrežemo toplo ali hladno.

Sestavine:
30 dag ješprena
3 korenčki
kolerabica
rdeča in rumena paprika
pasternak (Op. ured. slovenski izraz pastinak)
koren zelene
koren peteršilja
večji krompir
fižol
peščica suhih gob
grah
por
nekaj žlic koruze iz konzerve
na kocke narezan paradižnik
grobo sesekljan peteršilj
luštrek
poper
lovorjev list
šetraj
timijan
majaron
sol ali vegeta
mleta paprika za barvo

Sestavine:
2 skodelici riža
2 jajci
2 zeleni čebuli
mešana zelenjava, npr. bučke, korenček, grah...
1 skodelica neslanih arašidov

Postopek:
Najprej skuhamo riž in ga ohladimo. V skodelici vmešamo jajci in ju popečemo. Kar v ponvi ju natrgamo s kuhalnico. Na olju prepražimo na kolobarje narezano zeleno čebulo, dodamo mešanico sesekljane zelenjave in nadaljujemo s praženjem.

Nato dodamo arašide, med praženjem malo mešamo. Po potrebi zalivamo z juho iz zelenjavne kocke. Dodamo riž in na koncu še jajci, pražimo samo še toliko časa, da se jed segreje. Po želji in okusu začinimo s sojino omako, soljo, poprom, kitajsko mešanico začimb...

Sestavine:
2 žlici olja
malancan
bučka
paprika (1 rumena, 1 rdeča, 1 zelena)
šampinjoni
paradižnik
sol, poper po želji
malo vegete
malo origana
lahko tudi sirček za mazanje

Postopek:
Na dveh žlicah olivnega olja popražimo na kolobarčke narezano čebulo, na kockice ali rezance narezano zelenjavo, posolimo, popopramo, dodamo malo vegete, origana, sirček, dokler se vse skupaj malo ne pokuha (cca 20 min).
Maso nadevamo na tanke rezine kruha, posujemo s sirom in popečemo v pečici. Postrežemo kot samostojno jed.

Sestavine:
skodelica prosene kaše
zelenjava(korenček, grah, paprika,...)
2 skodelici naribanega sira
kisla smetana po želji
sol,
poper,
čili ,
mleta paprika

Postopek:
Proseno kašo z zelenjavo skuhamo po navodilih z vrečke in začinimo, odstavimo da se ohladi. Namažemo steklen pekač z margarino ter nadevamo plast kaše,premažemo s kislo smetano, ki smo jo zmešali z začimbami(čili ali po želji)in nekaj sira.

Spet nadevamo kašo in zaključimo s smetano ter potresemo s sirom. Pečico segrejemo na 180-200 stopinj in pečemo 30 minut, da se sir malo zapeče.

Če si želimo sami kreirati svoje življenje in se ne samo prepuščati toku življenja, da nas le ta premetava sem in tja, potem potrebujemo čisto zdravo in vitalno telo in veliko energije.

Ja, prehrana in zdrav način sta pomembna v našem življenju. Pomembno je kaj damo vase. Seveda je to odvisno tudi od posameznika, koliko smo pripravljeni narediti zase, za dolgo, zdravo življenje... Kakšno kvaliteto življenja si želimo? Večina mojih strank pride k meni, ko je preizkusila že marsikaj, a ni rešila težave in je pripravljena tudi nekaj narediti za spremembo na bolje - ja nimam magične palčke, ki bi vam pričarala v trenutku izboljšanje.

Inovativne rešitve za informirane odločitve:
Mobilna aplikacija Veš, kaj ješ?! - hiter in preprost pomočnik pri izbiri živil z ugodnejšo hranilno sestavo

Zakonodaja že nekaj let opredeljuje obvezno označevanje predpakiranih živil tudi s hranilno vrednostjo, a odzivi potrošnikov dokazujejo, da mnogi teh informacij ne uporabljajo, ker jih preprosto ne razumejo, nimajo časa za primerjavo ali pa jih niti ne opazijo.

Znanstvene raziskave so že pred časom pokazale, da potrošniki tovrstne podatke pogosteje uporabljajo, če so prikazani v preprostejši in razumljivejši obliki. V ta namen je bil razvit sistem označevanja hranilne vrednosti, ki ključne podatke označuje z barvami semaforja, od zelene do rdeče. Raziskovalci so namreč ugotovili, da pri tako prikazanih podatkih večina zna ločiti med »dobrim« in »manj dobrim« prehranskim profilom živila in bistveno lažje izbere živilo z ugodnejšo hranilno sestavo.

Mesto Dunaj je delež ekološko pridelane hrane na jedilnikih vrtcev in šol s sedanjih 40 povečalo na 50 odstotkov. Poleg tega v prehrani uporabljajo le še jajca iz proste reje in zmanjšujejo število mesnih obrokov. 

Da dunajski otroci v vrtcih in šolah jedo zdravo, je že lani ocenila okoljevarstvena organizacija Greenpeace. Prehrana otrok v javnih šolah je bila tedaj v 40 odstotkih sestavljena iz ekoloških izdelkov. Sedaj se je mesto skupaj s starši odločilo, da bodo delež tovrstne hrane povečali na vsaj 50 odstotkov.

So se ti že kdaj vaje zavlekle in ni bilo časa za kosilo na bone ali obisk trgovine pred naslednjim predavanjem? Si pozabil prinesti kosilo od doma? Avtomati na fakulteti ponujajo kar nekaj hitrih rešitev za potešitev lakote, a ni vseeno, kaj izbereš. 

Na žalost je večina hitrih `rešitev´ kaloričnih in nezdravih. A med ponudbo lahko najdeš tudi kaj primernega.

Jejte kot Michael Pollan

Michael Pollan je avtor knjige In Defense of Food (2008, Penguin Press), v kateri kritično obravnava načine, ne samo, kako jemo, ampak tudi, kako nam narekujejo, da naj jemo. Pravi, da je uživanje hrane “način razmišljanja, ki dvigne hranljive snovi nad samo hrano, navsezadnje je hrana pol zdravja.“

Njegov recept: Večerjo skuhajte sami. “S tem, ko si vzamemo čas za obrok, vzgajamo otroke, postajamo bolj zdravi in zadovoljni.”
Poglejmo si nekaj nasvetov Michaela Pollana:

Nekoč smo se jih "bali" zaradi holesterola, danes veljajo za najbolj zdravo hrano na planetu.

Najnovejše raziskave so pokazale, da so jajca prava super hrana. Vsebujejo malo ogljikovih hidratov, a veliko proteinov in maščob. So zelo nasitna in sijajni zaveznik pri izgubi kilogramov, zato so idealna hrana za zajtrk. Poleg tega so polna vitaminov in mineralov in veljajo za eno izmed najbolj hranljivih živil. Poleg vitaminov A, B12 in B2, vsebujejo še vitamine D, E in K ter kalcij in cink.

Pomanjkanje vitamina D lahko povzroči slabo voljo.
Kratki in mrzli dnevi lahko slabo vplivajo na počutje, v veliki meri je to povezano s pomanjkanjem vitamina D, ki je ključnega pomena tudi za ohranjanje zdravih kosti. Zimsko "slabo voljo“ pa lahko odženemo s pravilno prehrano.

To so živila, ki so bogata z vitaminom D.

Jajca 
Jajca so bogat vir mineralov in vitaminov, treba pa je vedeti, da se vitamin D nahaja le v rumenjaku, zato ga iz dietnih razlogov nikar ne zavrzite.

Ste že slišali za nordijsko dieto? Ta prehranjevalni načrt vsebuje živila, ki so značilna za države severne Evrope, obljublja pa dolgoročne rezultate.
Kadar govorimo o zdravi prehrani, ne moremo mimo sredozemske kuhinje, ki vsebuje predvsem ribe, sadje in zelenjavo. Tovrstna prehrana zmanjšuje verjetnost nastanka srčno-žilnih bolezni in tudi sladkorne bolezni tipa 2, je pa tudi nizkokalorična.

Skandinavski raziskovalci pa so že pred leti ugotovili, da sredozemska živila le redkokdaj zaidejo na krožnike prebivalcev severnih predelov Evrope, zato so razvili svoj prehranjevalni sistem, ki je prav tako zelo zdrav, vsebuje pa le lokalna živila.

Presnova se pospeši, kadar se gibamo. Po dognanjih britanskih znanstvenikov pa jo lahko pospešimo tudi med spanjem – če bomo pol ure pred odhodom v posteljo pojedli to živilo.

Hujšanje med spanjem? Če gre verjet britanskim znanstvenikom in njihovi študiji, ki je bila objavljena v reviji British Journal of Nutrition, to ni daleč od resnice. S pravo hrano lahko namreč vplivate na presnovo. To boste pospešili, če boste pol ure pred spanjem jedli skuto.

Imam majhna otroka, ki nočeta jesti jedi iz hladilnika, torej hladne. Zanima me, ali bi naredila kaj narobe, če bi jima jogurt segrela vsaj na sobno temperaturo. Bojim se namreč, da bi se v njem na toplem razvile bakterije.

Svoje čase smo kislo mleko jedli iz sklede, ker je zorelo na sobni temperaturi, pojedli pa smo ga še isti dan. Industrijsko pripravljen jogurt lahko segrejemo tako, da ga pustimo v zaprti in originalni embalaži na sobni temperaturi do dve uri in nato pojemo ves izdelek. Če bomo naredili tako, potem ni prav nobenega tveganja za zdravje.

ZPS: Svetovni dan hrane Vzemite si čas za (pre)hrano
Letošnji svetovni dan hrane poteka pod zgovornim sloganom »Naša dejanja vplivajo na našo bodočnost« - za svet brez lakote do 2030, #Zero hunger (Za svet brez lakote). Tema žal ponovno postaja aktualna. Po podatkih FAO na svetu kar 820 mio ljudi trpi za pomanjkanjem hrane.  

Glede na številne akcije dobrodelnih organizacij, se tudi v Sloveniji temu nismo izognili. V našem vsakdanjem okolju pa smo pravzaprav soočeni z dvojnostjo, ko na eni strani narašča delež populacije s prekomerno težo in debelostjo, na drugi pa se posamezniki soočajo s pomanjkanjem.

Piše: Maja Marsetič v novi številki Karme plus

Zdravje je temeljna vrednota vsakega izmed nas. Omogoča nam, da lahko delamo, se gibamo, ustvarjamo, se zabavamo, živimo v skladu s svojimi željami in pričakovanji. Zato je prav, da poskrbimo zase in naredimo vse, kar je mogoče, da bi se dobro počutili in ostali zdravi. Ker se življenjska doba podaljšuje, moramo biti sposobni delati, se lahkotno gibati, plesati in še marsikaj drugega tudi v starejšem obdobju, tu pa nam je v veliko pomoč pravilno prehranjevanje.

Pomena prehrane se pogosto zavemo šele takrat, ko zbolimo. Ne pustimo, da nas bolezen popelje v spremembe, raje pravočasno spoznajmo svoje prehranske navade in jih spremenimo! S pravilnim prehranjevanjem bomo zdravi in bomo ostali telesno in psihično vitalni vse življenje. Naj to postane naš cilj.

Projekt Študent - veš, kaj ješ (ŠTUDIRAM, HRANO PREMIŠLJENO IZBIRAM)
Študentje, ki spadajo med mlade odrasle se pogosto nezdravo prehranjujejo, predvsem sta problematična ritem prehranjevanja in število dnevnih obrokov. Zato v projektu Študent - veš, kaj ješ s številnimi aktivnostmi nagovarjajo študente, ponudnike subvencionirane študentske prehrane in ponudnike avtomatov na fakultetah z namenom spodbujanja bolj zdrave izbire.

Projekt Študent - veš, kaj ješ (Študiram, hrano premišljeno izbiram) izvaja Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) v sodelovanju z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija (MZBIS) in s finančno podporo Ministrstva za zdravje.

Kaj pomeni 80%? Pomeni več stvari a naj najprej naj razjasnim nekaj pojmov. Včasih so ljudje umirali od lakote, danes je slika drugačna. Iz revščine smo kar padli v obdobje ko je vsega preveč, trgovine so natrpane s hrano, oblačili, takimi in drugačnimi produkti, ki jih nujno rabimo ali pač ne?

Saj veste ko greste v trgovino samo po navaden kruh in stojite pred policami, berete deklaracije, iščete kateri kruh je tisti pravi, najbolj zdrav oz. najmanj škodljiv in katerega sploh naj kupimo? In tako je z vsemi izdelki, seveda če nam je sploh mar kaj damo vase...

Čeprav sladkor ni priznan kot sredstvo, ki povzroča odvisnost, pa vemo, da se število odvisnežev od njega močno približuje številu prebivalstva v razvitem svetu.  Bolj kot si tega ne priznamo (tipično za odvisnike), bolj posegamo po sladkem. Industrija si veselo mane roke, mi pa trpimo pod težo kilogramov in bolezni, ki si jih z uživanjem sladkega naložimo sami.

Sladkor je marsikomu položen že skoraj v zibko. Tako nekatere sodobne mamice svojim dojenčkom ponujajo instant čaje, piškotke za dojenčke, sladke kašice. In še preden se otrok osvobodi pleničke, natančno pozna vse vrste sladkarij.

Sodoben potrošnik v borbi s časom pogosto izbira le s pogledom na sprednjo stran izdelka, torej na del embalaže, ki je pravzaprav v veliki meri oglasni prostor izdelka, manj pogosto pa preveri informacije na označbi. A, če ne pogledamo seznama sestavin in hranilne vrednosti živil, lahko kupimo mačka v žaklju. Zato je pomembno spodbujati potrošnika, da pri izboru živil upoštevajo prehransko sestavo živil.

Z zdravju koristnejšim izborom živil potrošniki podpirajo lastno zdravje, a hkrati sporočajo trgu, da si želijo več zdravih izbir, ter s tem vplivajo na razpoložljivost in cenovno dostopnost tovrstnih živil za vse nas. Da bi potrošniki hrano izbirali informirano, in da bi posegali po zdravih izbirah, je tudi cilj države.