Zakaj v nečem, ne glede na to, da se trudimo bolj kot običajno, ne uspemo? Včasih se najdemo na poti, ko smo v nečem že postali uspešnejši, boljši, a se po določenem času ponovno vrnemo v prejšnjo povprečnost.
Zakaj je za nekatere ljudi, na primer v prodaji, težko doseči višje cilje, boljši rezultat? Tudi če ga po dolgem času enkrat le dosežejo, se zdi, da kmalu ponovno padejo na prejšnji, nižji nivo.

Odgovor tiči v PRIUČENIH VZORCIH mišljenja. Možgani, ta čudoviti instrument, samodejno vodijo naše telo brez naše pomoči. Dihamo, srce samostojno bije, kri , prebava in pesnova tečejo .. vse poteka brez našega zavestnega vmešavanja. Dogaja se podzavestno.

Genska tehnologija pa ne ogroža samo telesne oz. »materialne« celovitosti človeka in narave, temveč je velika grožnja tudi za duševnost, so prepričani v Društvu za zaščito ustave in žrtev cerkve, ki so omenjeno problematiko predstavili na tiskovni konferenci!

Genski inženiring omogoča poseg v človekovo duševnost. S hrano ali kako drugače lahko pridejo v človekov dedni material tuji geni, ki lahko spremenijo človekove možgane oz. v njem shranjene programe. Znano je, da čustveno življenje usmerjajo nevropeptidi, ki so beljakovinska telesca. Če se spremenijo geni, se spremeni tudi proizvodnja beljakovinskih telesc. Če se pri takšni manipulaciji spremenijo tudi nevropeptidi, ki vplivajo na človeške možgane, se substance, ki urejajo čustveno življenje ljudi, ne tvorijo več pravilno.

Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik in člani kolegija podpisali izjavo društva Planet zemlja 

(Vodice, 30. 11) Podpisu izjave o spreminjanju življenskega sloga v okviru akcije društva Planet Zemlja Zgledi vlečejo, se pridružuje vse več slovenskih mnenjskih vodij. Podpisali so jo tudi v Uradu varuha človekovih pravic in sicer: dr. Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic, Tone Dolčič, namestnik varuha človekovih pravic, mag. Kornelija Marzel, namestnica varuhinje človekovih pravic, Bojana Kvas, generalna sekretarka, Jernej Rovšek, namestnik generalne sekretarke in mag. Bojana Cvahte, direktorica strokovne službe pri Varuhu človekovih pravic.

Piše: Andreja Paljevec v novih Misterijih www.misteriji.si

Pogovor s Petrom Amaliettijem, avtorjem knjige Na zdravje!
Človek, ki peša, lahko svoje življenje obrne in se začne krepiti. O tem in kako to naredimo, kako brez kemije odpravimo bolezen in zaustavimo staranje, v svoji novi knjigi Na zdravje! (izvleček objavljamo kot prilogo tej številki Misterijev) razlaga Peter Amalietti. Na podlagi lastnih izkušenj in z zavedanjem, da človek lahko naposled umre tudi zdrav, je napisal nenavaden priročnik pomlajanja.

Avtor se je dvakrat v življenju spoprijel s hudo boleznijo. Pri triindvajsetih je v Afganistanu staknil zlatenico. Pri šestinštiridesetih je imel težave s trebušno slinavko, debelostjo, zakisanostjo in stresom. Ni iskal pomoči pri zdravnikih. Spremenil je življenjski slog in se prepustil naravni moči samozdravljenja.

Učenec se je pred ljudmi zatekel na obalo peščene plaže, da si oddahne in se izgubi v miru, ki ga prinašajo valovi morja. Večer je. Tudi tokrat je zbežal od napetosti iz mesta in v glavi so mu še kar naprej odmevale nekatere besede bučanja dneva. Dan, kot že veliko drugih, pa je bil poln obveznosti in napetih dogodkov, ki so se drug za drugim zvrstili.

A že po nekaj korakih je srečal svojega učitelja, ki mu že dolgo popolnoma zaupa. V tišini hodita z bosimi nogami skupaj nekaj sto metrov po drobnem morskem pesku. Morska voda prihajajočih valov takoj zabriše sledi, ki jih puščajo odtisi njunih nog.

Za osebno in duhovno rast je pogosto potrebno trpljenje ...

Potrebna so prenekatera čustva, bodisi žalost, jeza, jok ... bodisi strah, beg, samota ...

Ubija, a hkrati nas krepi notranja bolečina...

Vsa omenjena negativna občutja nas naredijo močnejše, še posebej, ko je prisoten razum ... pa vendar, niti razum sam, nikoli ne zadustuje.

Kam izginja vsa moč, mladosti in energija?

Ni dovolj le razum, potrebno je mnogo več ...

Še tako žalostne, boleče in krute situacije, ki nas obdajajo, spremljajo dalj časa, ali se morebiti celo naselijo v nas za daljše obdobje ...

V EU smo priče vdoru zavožene in tvegane tehnologije gensko spremenjenih organizmov (GSO), ki sicer izvira iz ameriških kapitalskih logov. Korporacije so vložile silne denarce v razvoj te tehnologije, ki se je izkazala za popolno polomijo. Zdaj je treba vrniti vsaj del šumečih zelencev, kar omogoča le zadosten trg, tudi evropski. Korporacijam gre kar dobro, saj na močni EU prehrambeni trg postopoma izvažajo vse več GSO.

Toda evropski potrošniki še vedno v veliki večini (75 do 88 %) zavračajo »tehnologijo uničenja« in ker marketing prepričevanja potrošnikov nikakor na steče, je sedaj v igri stara dobra in zanesljiva korupcija. Nič novega torej, tako to gre že od nekdaj, odkar sta na svetu denar in oblast. Osvežimo vsaj delček tveganj, ki jih prinaša vnos GSO v naravno okolje in prehransko verigo človeka:

Na naslovu:
http://www.matjaz62.eu/pomo_zavetiu_horjul.html

najdete prošnjo za pomoč zavetišču Horjul. Prosim pomagajte po svojih zmožnostih v tem adventnem času. Obvestite tudi prijatelje in znance.

ROMANJE V KOMPOSTELO NEKOČ IN DANES
Knjigo z DVDjem lahko kupite v knjigarni Ognjišče na Poljanski cesti 4a, v Ljubljani ali v Kopru, Trg Brolo 11.

S knjigo Milana Vinčeca ROMANJE V KOMPOSTELO NEKOČ IN DANES, ki je izšla pri Ognjišču, smo tudi Slovenci dobili vpogled v evropsko kulturno-zgodovinsko izročilo.

V današnjem potrošniško zasičenem vsakdanu, osiromašenem človeških vrednot, marsikdo išče duha v izročilu preteklosti. In tako ni naključje, da se vse več popotnikov odloča za romanje na grob svetega Jakoba.

Predstojnica samostana je nunam pogosto pripovedovala zgodbe. Nekega dne je prišla iz mesta in jim povedala, kaj je videla.

"Mačka je ulovila miš. Prijela jo je za vrat in uživala v trzanju tresočega se telesa. Naslajala se je v strahu, ki ga je čutila med zobmi. Popustila je prijem in počasi položila malo bitje med prednje tačke. Miš je najprej hlinila nemoč in negibno ležala, potem pa je z zadnjimi močmi skočila naprej in hotela uiti.

Mačka je igrivo poskočila, ji zarila kremplje v hrbet in jo potegnila nazaj k sebi. Potem jo je izpustila in spet prijela, dokler miš ni bila preveč izčrpana, da bi še poskušala zbežati. Mačje tačke so jo še nekaj časa premetavale sem ter tja, kot da bi govorile: 'Daj no! Kaj se nočeš več igrati? Pa ravno zabavno je postalo.' Na koncu je od miši ostala le še negibna mehka kepica dlake, kosti in mesa.

Francoski predsednik, Nicolas Sarkozy, ni nikoli skrival svojega negodovanja zoper 35- urni delovnik v lastni državi. To »drastično« rešitev je uvedel Lionel Jospin leta 2000 in v njej videl konec nezaposlenosti. Poleg enakopravne porazdelitve dela, je bil namen »35-urne rešitve« tudi več časa za družine. Dolgoročni gospodarstveni učinki so še vedno nejasni.

Sarkozy je v svojem avtobiografskem manifestu zapisal, da je »35-urni delovnik narodu škodil«: Kdor meni, da je za povečanje blagostanja in prostih delovnih mest potrebno delati manj, je nor!« 1.oktobra 2007 je tako z odstranitvijo finančnih obremenitev na nadure, ukinil 35-urni delovnik. V mesecu novembru smo tako v Franciji priča demonstracijam in protestom ljudi zoper na novo postavljena Sarkozyjeva merila.

Z možem sva bila letos na poročnem potovanju na Šri Lanki. Čeprav sva doživela veliko prijetnega in lepega, pa se nama zelo močno vtisnil v spomin nek dogodek. Po naključju sva spoznala 21- letnega fanta Agitha, ki s 30 € na mesec sam preživlja 5-člansko družino. Oče mu je umrl pri 10-ih letih, mama je že stara in zgarana, ima dva mlajša brata, pri domačem delu mami pomaga eno dekle.

Dela v hotelu kot vrtnar 6 dni v tednu minimalno 10 ur dnevno. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, da so to res slabe razmere. Kljub temu pa so bili on in vsa družina do naju zelo zelo prijazni in vljudni ob najinem obisku in naju niso prosili za pomoč, čeprav bi upravičeno lahko.

V vsakem letu, mesecu in dnevu se nahajamo v drugem številu, ki označuje možnost delovanja v teh periodah. To število nam pomaga razumeti, zakaj se nekaj dogaja prav v tem trenutku, pomaga nam poiskati vzroke za te dogodke in z njegovo pomočjo lahko načrtujemo prihodnja delovanja.

Opozoriti vas moram, da v vsakem letu občutimo poseben vpliv ene od črk našega imena in priimka, ki ga lahko posebej analiziram samo pri osebni napovedi.

Število svojega osebnega meseca dobimo tako, da prvo izračunamo svoje osebno leto. To se izračuna tako, da seštejemo dan in mesec rojstva ter kolendarsko leto:

BOŽIČNI ART MARKET V MARIBORU
Zakaj ne bi bil letošnji božič prav poseben? Darilca pa majhne čarovnije?

Vsi, ki želite letos obdarovati svoje najbližje drugače, unikatno in posebno, lahko letos, v Mariboru, to tudi storite!
Kdaj: v času od 14.12. do  20.12. 2007
Kje: na Vetrinjski ulici 5 (na vrtu Cantante caffeja)

Tukaj boste našli darilca posebej narejena za vas in vaše obdarovance!
Izbirali boste lahko med najrazličnejšimi izdelki kot so nakit, oblačila, modni dodatki, slike, fotografije, novoletni okraski, keramika, knjige in še več. Vendar pa so vsi ponujeni izdelki umetniški unikati, med njimi pa bo veliko prav posebno božično začaranih in na voljo le v tem času.  

Pridite, darilca vas že čakajo!

Predstavljajte si, da uspete uresničiti svojo sanjsko idejo. Nekaj takšnega je storil Tom Chudleigh, ko je pred skoraj dvajseti leti sanjal o tem, da bi izumil prav posebno bivalno strukturo v sferi.

Njegove sanje so postale realnost osem let nazaj, ko je naredil prvo od treh »drevesnih sfer«. To je okrogla drevesna hiška, ki ima svojo lokacijo v gozdu. »Idejo sem dobil približno pred dvajsetimi leti, med meditacijo«, pravi Tom, medtem ko skicira na papir svoje zgodnje vizije in koncepte.

»Najprej sem mislil, da bom zgradil posebno hiško na vodi, podobno ladji, saj sem v tistem času gradil ladje. Sam verjamem, da je koncept enosti v vsaki kreaciji. Konvencionalna arhitektura temelji na ločevanju – v sferi pa stene, tla in strop postanejo eno. Če verjamete v koncept enosti, se torej lotite združene strukture«.

Dokončen in neizrazljiv

Stanje ne-uma je stanje božanskosti. Bog ni misel, temveč izkušnja ne-razmišljanja. Ni prisotnost v umu; je eksplozija, ko je um ne-prisoten. Ni objekt, ki bi ga lahko videl, je sama sposobnost gledanja. Ni viden, temveč videc. Ni kot oblaki, ki so se zbrali na nebu, temveč nebo, ko na njem ni oblakov. Je zgolj nebo.

Ko zavest ne gre navzven k objektu, ko ni tam ničesar kar bi videl, nič na kar bi mislil, ko je vsenaokrog le praznina, padeš vase. Nikamor več ni za iti – človek počiva v svojem viru, in ta vir je bog.

Invalidnim otrokom v Stari Gori »Pobožajmo jih z mehko posteljo«

Spoštovani!

Prepričani smo, da lahko za Miklavževo darilo skupaj zberemo dovolj denarja za blazine proti preležaninam, ki jih potrebujejo invalidni otroci v Stari Gori.

Piše: Nives Pustavrh v novi Vivi www.viva.si

Ali veste, kaj vprašati zobozdravnika?
"Obstajajo vprašanja, ki jih bolniki ne zastavljajo, ker niso dovolj seznanjeni s stanjem v svoji ustni votlini - ali pa menijo, da svetovanje ni delo zobozdravnika," pripoveduje Matej Pirtovšek, dr. dent. med.

Obenem opozarja, da je zobne gnilobe zaradi dobre preventive in vse večjega zavedanja o pravilnem čiščenju vse manj. Zobozdravniška praksa v sodobnem času presega zdravljenje kariesa in je veliko več kot samo vrtanje in polnjenje lukenj.

Ina May Gaskin, avtorica svetovno znanih uspešnic Spiritual Midwifery ( Duhovno babištvo) in Modrost rojevanja, z več kot 30 – letnimi izkušnjami na področju babištva, je svoje modrosti delila tudi z nami.

Te dni je namreč pri Založbi Sanje izšla slovenska izdaja porodnega vodnika vodilne svetovne babice, Modrost rojevanja. Založba Sanje pa je skupaj z Združenjem Naravni začetki in Slovenskim etnografskim muzejem pripravila prijetno in modrosti polno srečanje z avtorico.

Občutenje barv in barvna psihologija
Barve sprožijo v človeku najrazličnejše odzive in prebudijo asociacije. Pri tem psihološko občutenje barv ni samo odvisno od osbnega izkustva, marveč je določeno preko stoletja starih (podedovanih) izročil. Barve imajo že od nekdaj velik pomen za človeka in zato ne čudi, da so močno zasidrane v našem kozmičnem spominu in jih uporabljamo v zdravilne ter poživljajoče namene. Čeprav imajo barve v različnih kulturah različne pomene, je mogoče najti neke skupne točke.

V grobem prištevamo rdečo barvo k toplim barvam, medtem ko modro barvo občutimo kot mrzlo. V arhetipskem smislu stoji rdeča barva za ogenj, ampak tudi za vojno in nasilje, medtem ko modra barva (lahko) predstavlja nebo, prostor in večnost, ampak tudi sneg in led. Zelena simbolizira plodnost in mir. Rumena predstavlja božjo moč, čas in preteklost.

Zdravilni Buda Namo Bekendze Maha Radzaye
Zdravilni Buda je temno modre barve ali barve kamna lapis lazulija. V desni roki drži zdravilno rastlino ARURO (1), v levi roki beraško skledico, ki je napolnjena z zdravilnim nektarjem. Običajno sedi v položaju lotosa.

Od Bude Shakyamunija ga loči to, da je njegova barva modra, barva Bude Shakyamunija pa zlata. V vzhodno azijskih templjih je Zdravilni Buda, predstavljen v trojici. Šakyamuni Buda sedi na sredini. Amitaba Buda sedi na Šakyamunovi desnici in Zdavilni Buda sedi na Šakyamunovi levici.

V zadnjih letih se je problem razvoja pod triglavskega področja stopnjeval do take mere, da je ogrožen obstoj ne samo nekaterih družin temveč celih vasi.

Velika občutljivost okolja ob mejah TNP in v njem, važnost posameznih okoljskih problemov, neopravičeni posegi v okolje, črne gradnje,…., ki so največkrat nastali iz malomarnega in nepazljivega delovanja ljudi in oblasti z gorskim svetom so prinesli tudi posledice.

Piše: Darja Zgonc v novi Vivi www.viva.si

Živan Krevel, dr. med., univ. dipl. biol., je homeopat z diplomo medicinske fakultete. Najprej je doštudiral biologijo, nato ga je zanimanje za akupunkturo za dve leti poneslo na Kitajsko, po vrnitvi domov pa se je vpisal na medicino. In jo tudi končal, a se z uradno medicino nikoli ni zares ukvarjal.

Več kot petnajst let zdravi s homeopatijo, izraza zdravilec pa ne mara, ker je, kot poudarja, slabšalen in neprimeren. Je tudi predsednik Slovenskega homeopatskega društva, ki je sodelovalo pri nastajanju zakona o zdravilstvu, a pravi, da ministrstvo njihovih pripomb tako rekoč ni upoštevalo.