Veliko se govori in piše o tem, da Človek stoji na pragu velikih sprememb. Mnogi se prav dobro zavedamo kriznih situacij z najrazličnejših področij (od gospodarskega, političnega do okoljevarstvenega), v katerih se je znašel svet. In ni čudno, da si nekateri celo želimo, da bi se ta sistem, ki nas drži v čustvenem, mentalnem in duhovnem zaporu, kmalu zrušil. Če se kaj kmalu ne prebudimo, se bomo morda znašli celo v fizičnem zaporu (pomislite na podkožni čip, Big Brother…).

Delno smo za zapor, v katerem se nahajamo, odgovorni tudi sami, saj smo se vanj pustili ujeti. Ta odgovornost pa pomeni tudi to, da v sebi nosimo moč, s katero se iz njega lahko rešimo. Ta moč v nas predstavlja Človekov še neuresničeni potencial. Stopamo torej naproti še neznani resničnosti.

Ekipa Slovenske rodovne šole se že teden dni nahajamo v ruski vasici Tekos in prisostvujemo življenju in delu na tukajšnji šoli, ki je podrobneje opisana v drugi knjigi zbirke Anastazija, pod poglavjem Akademik Ščetinin.

Snovalci slovenske šole, ki želi znova obuditi poznanja naših daljnih slovenskih prednikov, se preko vključevanja v dnevni ritem šole spominjamo idealne celostne podobe šole, ki se želi v današnjem času vključiti v slovenski prostor za potrebe našega naroda.
Našo deželo je začel naseljevati mladi človek, ki za svoj polni izraz nujno potrebuje drugačen odnos drugih do sebe.

Pesem, ki si jo včeraj napisal, je kakor allegro andante za moje srce, je kakor kakšna sinestezija. Položila sem jo na posebno mesto v duši. Ta psihološki pojav je zmogel zaznati in razumeti samo pesnik Baudelaire.

Saj veš, da videti zvoke pesmi zmorejo samo posebni ljudje, ki jih evocirajo posebna vzvišena ljubezenska čustva. Koliko slikovitosti je zmogla tvoja domišljija, da si najina čustva umestil v tako čudovit pesniški okvir. Ustvaril si dva spomina dogajanja. Enega na pasu doživeto – spomin, drugega na pasu hrepenenje iz spomina.

Društvo Astma in šport je včeraj, 13. novembra podelilo 13 donacij otrokom z astmo, ki so se udeležili letovanja za astmatike v Pacugu. Program se že vrsto let izvaja v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Vič-Rudnik. Gre za 11-dnevni intenzivni program, kjer se otroci vsakodnevno udeležujejo prilagojene vadbe za astmatike.

Program podpira Zveza za šport otrok in mladine Slovenije in je brezplačen za otroke. V imenu otrok in staršev se iskreno zahvaljujemo naslednjim donatorjem in pokroviteljem: Farmedica, BTC, Lek, GSK in Hyla.

Izboljšajte si vid po naravni poti –  ČAROBNE OČI

Če ste pripravljeni narediti kaj za svoje oči, potem je to prava priložnost!!!

Gospod Leo Angart je po rodu Danec in živi v Munchenu. Očala je nosil 26 let, na koncu je imel dioptrijo -5.5 . Z vajami si je povrnil normalni vid in po trinajstih letih še zmeraj odlično vidi pri starosti 63 let.

Leo je strokovnjak, ki ima poslanstvo med ljudi širiti informacijo in način, kako si človek lahko sam pomaga do boljšega vida.
Razvil je metodo Vision Training in oblikoval delavnico za otroke "Čarobne oči" in delavnico za odrasle "Povrnite si dober vid po naravni poti".
Vsako leto vodi okrog 30 delavnic po vsem svetu - London, Dublin, Berlin, Wien, Munchen, Graz, Istanbul, Hong Kong, Taiwan, Filipini, Mexico, USA, Canada, Australia...
Veliko uspeha ima z otroci, tako da bodo v osnovne šole v Maccauu in delu Mexica vpeljali del njegovih vaj za otroke. Želim si, da se to sčasoma zgodi tudi v Sloveniji.

V okviru akcije društva Planet Zemlja z naslovom Zgledi vlečejo, ki bo tekla do septembra 2008, se za podpis izjave z zavezo, da bodo pri vseh prihodnjih nakupih izdelkov upoštevali tudi njihovo obremenjevanje okolja in se med primerljivimi odločili za tistega, ki okolje manj obremenjuje, odloča vse več slovenskih javnih oseb in mnenjskih vodij.

Za vse mamice in očke, babice in dedke, tete in strice...
Otrok je včasih enostavno pozvonil na hišna vrata in vprašal: “Ali se lahko Martina pride igrat”? Drvarnica je bila skrivališče, prostor, kjer so se opravljali najrazličnejši obredi, včasih se je spremenila v kuhinjo ali gostilno.

Blato je bilo najslajši čokoladni namaz in pesek sladkor v prahu. Preprosti kraji so se spremenili v najlepšo Indijo Koromandijo. Domišljija vsekakor ni poznala meja. Ampak dandanes si verjetno mnogo otrok ne pretegne nog, če prej ne pokliče prijatelja in ga po mobitelu vpraša ali ima čas, da bosta skupaj igrala video igrico. Izjeme seveda obstajajo.

Vprašanja imajo močan učinek na naše razmišljanje in tu je vprašanje, ki lahko močno izboljša našo perspektivo. Kaj je v tem dobrega?

Ko vidimo kakšno novico v medijih, slišimo, kaj se je zgodilo prijatelju ali naletimo na izziv v svojem življenju, se vprašajmo. Kaj je v tem dobrega?

Naj nam to vprašanje preide v navado in na ta način bomo trenirali svoj um, da bo vedno poiskal odgovor. Čez nekaj časa bomo, brez da bi sploh postavili vprašanje, takoj videli pozitiven aspekt vsake situacije, ki nam bo prišla na pot.

To je najkrajša in najenostavnejša (duhovna) vaja na katero sem naletel, poleg tega pa niti ni tako švoh. Na dolgi rok vam prinese več pozitivnih učinkov kot kakšna predavanja, knjige, tečaji.
To vajo se izvaja VEČKRAT na dan, čim večkrat, tem bolje. Za začetek odsvetujem v avtu ali katerikoli drugi resni aktivnosti.

Vaja je sledeča: 1. korak: USMERI POZORNOST NA DIH.

To je prvi in EDINI korak pri tej vaji. Samo to je potrebno, usmerit svojo pozornost na dih. En, dva diha sta za začetek čisto zadosti. Lahko še začutite kako zrak prihaja v nos in v telo, ter kako odhaja, ampak ni nujno. Ravno tako je vseeno ali so oči odprte ali zaprte.

Dragi France,
že dolgo je tega odkar sva se spoznala. Da sem te srečal je kriv Skriti kot sredi Ljubljane in prijatelji kateri so me tja povabili. Tam sva se prvo srečala in najinih srečanj ni bilo konca ne kraja vse do konca lanskega leta, ko si mi dejal, da odhajaš za vedno v Nemčijo. Skoraj ti nisem verjel.

Ni dolgo tega sem slišal novico, da se vedno bolje počutiš. Ob tej novici sem postal nekoliko zmeden in začutil sem potrebo, da bi se še enkrat srečal s teboj. Ni mi uspelo, prehitel si me.

16. novembra bo na Brdu pri Kranju potekala pomembna konferenca z naslovom Podnebne spremembe: priložnost za razvoj.

Podnebne spremembe so osrednji okoljski razvojni izziv človeštva. Novi znanstveni izsledki z vedno večjo gotovostjo potrjujejo človekov vpliv na podnebni sistem, hkrati pa se večajo tudi ocene velikosti vpliva in s tem povezanih negativnih posledic.

Ocene kažejo, da so stroški za potrebno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov precejšnji, vendar obvladljivi; zavlačevanje bi bilo nevarno in veliko dražje.

Piše: R. M. v novih Misterijih www.misteriji.si

Bolniki, ki so redno preventivno zdravljeni z akupunkturo, obolijo redkeje
Akupunktura, kot sodobno metodo zdravljenja mnogih bolezni jo je Svetovna zdravstvena organizacija priznala v letu 1979, opisuje točkovno terapijo ali terapijo točk, ki je del dediščine stare kitajske medicine. Z uporabo veščine in znanja o zbadanju, pritiskanju, stiskanju, trepljanju ali udarjanju na odgovarjajoče akupunkturne točke ali specifične stimulacijske linije (proge) je mogoče dobro in uspešno zdraviti.

Akupunktura deluje zdravilno, uravnoteži bolnikov pretok vitalne energije či, ob tem pa deluje tudi preventivno, saj okrepi obrambne sposobnosti telesa in posledično prepreči razvoj bolezni.

Že nekaj časa me spremlja misel Henry-a Forda: Tisti, ki verjamejo, da lahko nekaj storijo in tisti, ki verjamejo, da ne morejo – oboji imajo prav. V meni poraja rahle dvome:  Ali so res moji uspehi odvisni samo od mene? Imajo moja prepričanja res tako velik vpliv? Kaj pa okoliščine, ljudje okoli mene? Kopica vprašanj, ki me je vzpodbudila, da sem se malo bolj poglobila v vprašanje samopodobe.

Kaj je samopodoba in zakaj je tako pomembna?
Samopodoba je predstava, ki jo imamo o sebi. Je vse tisto, kar si mislimo o sebi, svojih sposobnostih, lastnostih, o svojem telesu, možnostih v življenju, uspehih in neuspehih … Je vzorec, ki določa, kako se vedemo, s kom se srečujemo, kaj poskušamo, čemu se izogibamo.

Parabola o želje-izpolnjujočem drevesu

Mislec je kreativen s svojimi mislimi – to je ena najbolj bistvenih resnic, ki jih moramo razumeti. Vse, kar doživljaš, je tvoja kreacija. Najprej jo kreiraš, potem jo doživiš in potem si ujet v doživetju – ker ne veš, da je vir vsega, kar obstaja, v tebi.

Nekoč je popotnik po naključju zašel in se znašel v raju. V indijskem konceptu raja rastejo tam želje-izpolnjujoča drevesa, kalpatarus. Samo sedeš pod njega, si zaželiš karkoli in nemudoma se ti izpolni – nobenega razmika ni med željo in njeno izpolnitvijo. Pomisliš in nemudoma postane stvar; misel se realizira avtomatično. Ti kalpaturi niso nič drugega kot simboli za um. Um je kreativen, kreativen v mislih.

Kalifornijsko mesto, ki slovi po skoraj arhetipski podobi mostu Zlatih vrat, je po pisanju San Francisco Chronicla marca letos kot prvo mesto v ZDA zakonsko prepovedalo plastične nakupovalne vrečke. Te naj bi trgovci nadomestili s takšnimi, ki jih je mogoče reciklirati ali kompostirati.

Zakon, ki naj bi za velike trgovske centre začel veljati že s septembrom, je požel izredno zanimanje svetovne javnosti. Predstavnik mestnih oblasti, Ross Mirkarimi, je takrat povedal, da so zelo presenečeni zaradi pozornosti, ki jo je sprejetje zakona pritegnilo po vsem svetu, in izrazil upanje, da jim bo sledilo čim več mest in držav.

Novo – izšel je drugi del knjige z naslovom:
Samo za bistre glave in dobre analitike
Kdo sedi na Petrovem stolu?

Kaj se odigrava pod krinko „krščansko“? Kdo že 2000 let z neverjetno predrznostjo zavaja človeštvo? Kdo grozi z najtežjimi kaznimi dobrovernim ljudem, ki bi radi uporabili svoj razum? Kdo je mučil drugače misleče, jih dal usmrtiti in govori danes o inkviziciji kot „napredku“? Kdo je dal izkoreniniti cela ljudstva in danes to slavi kot „srečno krivdo“? Kdo je demoniziral žensko z usodnimi posledicami vse do danes?

Današnji prakristjani pojasnjujejo zlorabo imena Jezusa, Kristusa. V seriji oddaj, ki jih oddajajo po vsem svetu, prikazujejo veliko dokaznih dejstev o tem, da so usodne spletke Petrovega stola sedanjost. Vsega tega se zaveda le malo ljudi, kajti svetohlinstvo te organizacije in njenih funkcionarjev je bilo in je neprekosljivo.

Plačilne kartice so v zadnjih dvajsetih letih postale glavno plačilno sredstvo. V EU (in Sloveniji) jih uporablja več kot 80 odstotkov ljudi. Čeprav večina meni, da ve dovolj o tem, kaj storiti ob zlorabi kartice, je presenečenje nad računom za stvari, ki jih niso kupili, precejšnje.

V zadnjem letu se zlorabe kartic, pri katerih goljufi z napravo, ki jo vgradijo v POS-terminal v trgovini, presnamejo magnetni zapis na kartici, kar vrstijo. Večina ljudi na zlorabo ni pripravljena. Pošteno so presenečeni, ko odkrijejo, da s kartico zaradi preseženega limita ne morejo plačati računa ali dvigniti gotovine.

Vsi smo se že kdaj soočili s stvarmi, ki nam niso bile povšeči, a smo jih morali opraviti. Seveda bi bilo idealno, če bi imeli na izbiro samo stvari, v katere se radi poglabljamo.

A včasih naletimo na kak trd oreh, neljubo opravilo, kateremu se ne moremo izogniti. Pridejo dnevi, ko se nam zdi, da po nepotrebnem zapravljamo energijo, da ni učinka, itn. Ampak te “nebodigatreba” stvari lahko spremenimo v prijetne, zgolj z nekaj preprostimi prijemi.

Joel Spolsky pravi, da ima vsaka služba, vsako dejanje, svoje dolgočasne trenutke. Trik leži v motivaciji samega sebe. Dejanje, nalogo bomo opravili bolje in hitreje, če bomo uživali v samem procesu izvajanja.

Nekje je živel bogat trgovec, ki je imel štiri žene. Najraje je imel četrto ženo, ki jo je krasil z bogatimi haljami in z njo ljubeznivo ravnal. Zanjo je dobro skrbel in ji je nudil le najboljše.

Tudi tretjo ženo je imel zelo rad. Nanjo je bil zelo ponosen in se je z njo vedno bahal pred prijatelji. Trgovec je bil vedno v skrbeh, da bo pobegnila s kom drugim.

Rad je imel tudi drugo ženo. Bila je zelo obzirna oseba, vedno potrpežljiva in v bistvu je bila trgovčeva zaupnica. Kadarkoli se je trgovec ubadal s kakšnimi problemi, se je vedno obrnil na svojo drugo ženo in ona mu je vedno pomagala skozi težke čase.

Piše: Gaja Lašič

Pišem v trenutku, ko ves svet lebdi na lovorikah nedavne Nobelove nagrade, doslej najzaslužnejšemu človeku sveta na področju ekologije, to je Al Goru.
Nagrada je res priznanje vsem, ki smo tudi v najtežjih, gluhih, časih zagovarjali njegova prizadevanja in se pridružujem slavju.

Toda, istočasno opažam, da se v Sloveniji dogaja nekaj zelo alarmantnega. Pozornost javnosti in posameznikov je povsem spregledala problem, ki predstavlja bistveno vprašanje eksistence Slovencev v prihodnosti. To je neopazen in neoviran prodor gensko spremenjenih organizmov (GSO) v našo državo.

To je skrivno poročilo o rojstvu Živega in Nevidnega. Strogo Vam prepovedujem, da za to poročilo komu poveste, prav tako, da ga sami posredujete naprej. Iskalec se mora namreč sam dokopati do tega, in tisti, katerim je bilo namenjeno, ga bodo že ob pravem času na tej strani našli.

Z rojstvom Živega in Nevidnega pa je bilo tako. Rojen je bil v letu, ko so po našem štetju let dosegli časi eno leto pred dopolnitvijo polnoletnosti celotnega ulova rib trinajstih učencev. Rodil se je v majhnem kraju na prehodu med ravnino po kateri teče reka z imenom Pesnica in področjem blagega hribovja, kjer že od starih časov pridelujejo vinsko trto, iz katere stiskajo mošt za vino.

Prej ko bomo stopili v stik z zemljo, si umazali roke, pridelali svojo hrano, torej proizvajali in kupovali lokalno, manj se nas bodo dotaknile naraščajoče cene nafte, podražitve hrane, zevajoče luknje na trgovinskih policah, itn. Obvarovali bomo sebe, planet in pripravljeni bomo na življenje brez nafte, preden je ne bo več. 

Cena nafte se dviguje in se približuje magični številki sto dolarjev na sod. Hitreje kot s(m)o načrtovali. In kdaj je pravi čas, da se prenehamo sprenevedati in začnemo ukrepati, če ne danes?

Dejstvo je, da so naša življenja odvisna od nafte. Ampak glede na trenutno situacijo (na podražitve in pomanjkanje le-te), se bomo mogli znajti tudi brez nje. Tudi proizvajanje biogoriv (marsikatera planetu bolj škodijo kot pa nam koristijo) ni trajnostna rešitev.

Piše: Zoran Milivojević v novi Vivi www.viva.si

Zgodba iz ordinacije
Aleksej je prišel na terapijo zaradi nespečnosti, in sicer na nasvet prijateljice, ki je menila, da bi mu pogovor utegnil pomagati. Težave z nespečnostjo so lahko različne: oseba, ki leže k počitku, ne more zaspati; lahko se prebuja prezgodaj ali pa ima lahen spanec in se ponoči pogosto prebuja. Izkazalo se je, da je Aleksejeva težava v tem, da težko zaspi.

Ko takšni ljudje ležejo v posteljo, razmišljajo o svojih trenutnih težavah, to povzroči zaskrbljenost, ki, ker gre za obliko strahu, prispeva k izločanju hormona adrenalina, ta pa jih ohranja budne. Na vprašanje, kakšne misli se mu takrat podijo po glavi, je Aleksej nepričakovano odgovoril, da razmišlja, kako bi ubil moškega, v katerega se zaljubila njegova žena in zaradi katerega ga hoče zapustiti.