Ina May Gaskin, avtorica svetovno znanih uspešnic Spiritual Midwifery ( Duhovno babištvo) in Modrost rojevanja, z več kot 30 – letnimi izkušnjami na področju babištva, je svoje modrosti delila tudi z nami.

Te dni je namreč pri Založbi Sanje izšla slovenska izdaja porodnega vodnika vodilne svetovne babice, Modrost rojevanja. Založba Sanje pa je skupaj z Združenjem Naravni začetki in Slovenskim etnografskim muzejem pripravila prijetno in modrosti polno srečanje z avtorico.


Magistri angleške literature, rojeni v porodnišnici, brez kakršnega koli vedenja o pomenu babištva, je življenjsko pot obrnil en sam »naključni dogodek«. Zgodilo se je namreč, da je pomagala pri porodu ženski, ki so jo med potovanjem presenetili porodni popadki. To je bila točka preloma Ine May Gaskin, ki jo je dogodek tako globoko prevzel, da je od takrat naprej začela razvijati in živeti svoje življenjsko poslanstvo babice.

Svoje znanje je pridobivala s pomočjo izkušenj ob pomoči posameznim ženskam pri porodu in z učenjem iz različnih pisnih in ustnih virov. Radovednost, močna intuicija in globoka zainteresiranost za proces rojstva so pripomogli, da je Ina May razvila edinstveno prakso porodne pomoči. Njeni zapiski so natančna dokumentacija dogajanja od prvega poroda naprej in kot taki neprecenljive vrednosti vsaki ženski.

»Ženske danes nimajo veliko izbire. V ZDA je med njimi prisoten prav patološki strah pred porodom. Ob vseh TV programih, ki prikazujejo porod kot nekaj groznega, bolečega, ob vseh slikah izmučenih žensk, ob poslušanju travmatičnih izkušenj svojih prijateljic, mam, babic, sploh ni nič čudnega, da se ženske bojijo poroda«, pravi Ina May. In razlaga, kako je v ZDA okoli leta 1920 prenehalo obstajati babištvo. »Če ne bi študirala angleške literature, sploh ne bi slišala za termin 'midwife' oz. 'babištvo'«, pojasnjuje.

V tem času je znanje babištva popolnoma izgubilo na svojem pomenu, ženske zdaj rojevajo v porodnišnicah, v sistemu, ki ga upravljajo moški, ti pa ne morejo vedeti, kakšni so ženski občutki pri rojevanju. Vse se dogaja hitro, po liniji najmanjšega odpora – če porod traja več kot 8 ur, je takoj na vrsti carski rez, čeprav morda sploh ne bi bil potreben. Ženske se zaradi strahu pred bolečino odločajo za epiduralno analgezijo in vloga babice pri porodu je pozabljena. Poklic babištva tako izgublja svoja znanja, saj ni več prakse, ki bi ga obnavljala. Tradicionalna znanja žensk, ki so še živele v skladu z naravo, so se v današnji moderni družbi popolnoma izgubila, a so na srečo v svetu še ohranjena. Prav iz teh modrosti črpa svoje znanje tudi Ina May.

Sama živi v skupnosti, ki se imenuje Farma in se nahaja na jugu ameriške zvezne države Tennesse. Ustanovila sta jo skupaj z možem in še nekaj sto drugimi v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Tu živijo življenje povezano z naravo, izven sistema, a popolnoma usklajeni z naravnimi zakoni. Prehranjujejo se s svojimi pridelki, so vegetarijanci, skrbijo za okolje in sobivajo v harmoničnih odnosih. Ženske svoje otroke rojevajo doma ( v izrednih primerih, ki pa jih ni veliko, so povezani z bližnjo bolnišnico). Pri tem pa jim stojijo ob strani izkušene babice, kakršna je Ina May, ki jih spremljajo ves čas nosečnosti, ljubeče in nežno skrbijo zanje in jim prav z enako ljubečo skrbjo pomagajo med porodom ter z obiski in nasveti po njem.

In kakšni so rezultati takšnih naravnih porodov? Daleč nad ameriškim povprečjem. Medtem ko je bila stopnja carskih rezov v ZDA v letu 2001 skoraj 25-odstotna, je bila v njihovem babiškem centru le 1,4-odstotna.

»Rojevanje je ženska umetnost«, pravi Ina May. In ohranili jo bomo le tako, da se bodo ženske ponovno zavedale, da je naravni porod njihova pravica in da je njihova osnovna pravica možnost izbire. Danes tiste, ki se odločijo za vaginalni porod veljajo kot najmanj odgovorne, kot upornice in v ZDA se lahko celo zgodi, da jim zaradi tega odvzamejo skrbništvo nad otrokom.

Tudi naš sistem ne omogoča, da bi ženske lahko svobodno izbirale, kako bodo rodile. V Sloveniji je kar nekaj žensk, ki bi rade rodile doma ali imele naravni porod na drug način, pa te možnosti sploh ni. Kje so torej naše pravice, kje je pravica do izbire?
Rezultati pri porodih so prav tako kar nekoliko zastrašljivi. Sicer je res, da smo v Sloveniji, kar se tiče stopnje carskih rezov še nekje v mejnih okvirih med 10 in 15-odstotki, a še pred nekaj leti je bila ta številka samo 7-odstotna. Zastrašujoč pa je podatek, da kar 50-odstotkom žensk pri porodu prerežejo presredek. Svetovna zdravstvena organizacija pravi, da je normalni okvir pri tem nekje 10-odstotkov. Pri nas smo torej močno izven mej normale.

In znanje babištva? Mag. Ana Polona Mivšek, dipl. babica, pravi, da se babice v Sloveniji začenjajo truditi, da bi dopolnile svoje medicinsko znanje tudi z drugimi modrostmi. Zavedajo se, da je velikega pomena odnos med babico in bodočo materjo, saj lahko na podlagi medsebojnega zaupanja, ženske veliko bolj sproščeno stopijo v porodno sobo in to močno vpliva na lažji porod. »Ženske bi morale spoznati svojo babico že med nosečnostjo«, pravi Mivškova.

Rešitev je tudi večja »senzibilnost« strokovnjakov. In kako jo doseči? Zalka Drgin iz Inštituta za varovanje zdravja pravi, da je to dolgotrajen proces, ki se mora začeti z osveščanjem žensk. Ženske se moramo postaviti za svoje pravice. Ina May trdi, da so ženskam porod ukradli in to je čista resnica. Zdaj je čas, da si vzamemo nazaj, kar je naša pravica in zahtevamo tudi opravičilo. Seveda ne smemo pozabiti na zdravstveno osebje. Če bodo ženske, ki delajo v zdravstvu bolj v stiku s sabo, bo to takoj vplivalo na njihov drugačen odnos do dela.

Irena Šimnovec iz Združenja Naravni začetki pravi, da so na Nizozemskem in v Kanadi zelo uspešni v tradiciji rojstev na domu in v možnostih nerutiniziranega poroda. »Slovenija bi lahko šla po teh sledeh«, še dodaja.

Kot pravi avtorica v svoji knjigi, so se ženske v njenem kraju znova naučile ženskih spretnosti, ki jih s pridom uporabljajo. To so znanja, ki so v današnjih hitrih časih kar pozabljena in so alternativna običajnemu medicinskemu razumevanju ženskega telesa in poroda. »Če bi ženske lahko videle, kaj je njihovo telo sposobno, bi se vse takoj izboljšalo«, pravi Gaskinova. In dodaja, da je najbolj zaupanja vredno znanje o ženskem telesu dopolnjevanje najboljšega, kar lahko ponudi medicina v zadnjem stoletju ter ženskega znanja in modrosti o sami sebi, preden so porode preselili v porodnišnice.

Zakaj so babice tako pomembne? Ravno zaradi tega, ker razumejo delovanje ženskega telesa. Ker imajo izkušnje pri spremljanju različnih žensk, imajo tudi ogromno znanja in takoj vedo, kako reagirati v določenih primerih. Babica lahko nudi najboljšo skrb. In tiste, ki se zavedajo pomena svoje vloge in opravljajo svoje delo s srcem, lahko omogočijo ženski, da v porodu uživa, da začuti zaupanje in varnost, toplino in nežnost, predanost in žensko povezanost skozi modrosti naravnih zakonov. Takšna izkušnja poroda je lahko za žensko tudi ekstatična. Sproščeno rojevanje, omogočanje porodnici, da se ravna po svoji intuiciji, da sledi vzgibom, ki ji jih narekuje lastno telo, morda hoja ali ples, ljubeč stik s partnerjem v času poroda, lahko tudi dotiki in nežno božanje, prežene ženski ves strah, ji omogoči da se prepusti sebi, da bolečino ob popadkih transformira v prijeten občutek, ki ji lahko prinese tudi čudovito doživetje sebe in celotnega procesa rojstva. Čudež narave je lep in današnji sistem je ženske oropal tega doživetja.

Kako lahko pomagamo sebi, da bo porod lepa izkušnja?
Vsekakor lahko pomaga zdrav način življenja, pravi Gaskinova. Zdrava prehrana, fizično gibanje, življenje v miru. A naše telo funkcionira v vsakem primeru. Celice nosijo v sebi svoj spomin in če damo telesu možnost, da se samo obnavlja, bo to tudi storilo. Brez kakršnih koli umetnih zdravil. Naše telo funkcionira dobro, tisti ki nas ovira, je naš um. Vpliv strahu je namreč močan in večina jih temu podleže. Gaskinova poudarja, da je potrebno ženskam pokazati, kaj vse je sposobno njihovo telo, potrebno jih je spodbuditi, da zaupajo svoji intuiciji, potrebno je pokazati, kakšno moč nosijo. V tradicionalnih kulturah so ljudje vedno vedeli, kako se rojeva, a o tem ni bilo v ZDA nikoli nič zapisanega, dokumentiranega. Ina May je sama posnela cel proces naravnega poroda, za katerega pravi, da če bi ženske to videle, bi se odstotek carskih rezov v trenutku prepolovil. Žal pa ji svojega dokumentarnega filma še ni uspelo prikazati na ameriških televizijskih programih.

Knjiga Modrost rojevanja je torej nov korak na poti vračanja k naravnim zakonitostim - porodni vodnik, ki bi lahko postal nepogrešljiv pripomoček vsake bodoče matere. Bralcem razkriva najboljše informacije, ki so trenutno na voljo o resničnih zmožnostih ženskega telesa med porodom in jim pokaže, kako jih lahko dopolni tudi učinkovita uporaba sodobne porodne tehnologije. S poznavanjem in razumevanjem dogajanja se lahko strah nosečnice pred porodom zmanjša ali povsem izgine, porod pa postane izkušnja modrosti in notranje moči.

Sistema ne bomo spremenili čez noč. A z vztrajnimi koraki v to smer, s povezovanjem žensk in njihovim zahtevanjem pravice do izbire poroda, z izobraževanjem babic in s širjenjem starih dobrih modrosti, s sodelovanjem nevladnih organizacij, društev in združenj, z izmenjavami izkušenj z drugimi državami in s širjenjem literature in drugih virov, bomo morda lahko ženske svojim bodočim otrokom zagotovile prijazen prihod na ta svet, sebi pa čudovito izkušnjo umetnosti rojevanja.

Andreja Cepuš