NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Moje srce je pri tebi   
    nedelja, 2. december 2007 @ 05:02 CET
    Uporabnik: navi

    Učenec se je pred ljudmi zatekel na obalo peščene plaže, da si oddahne in se izgubi v miru, ki ga prinašajo valovi morja. Večer je. Tudi tokrat je zbežal od napetosti iz mesta in v glavi so mu še kar naprej odmevale nekatere besede bučanja dneva. Dan, kot že veliko drugih, pa je bil poln obveznosti in napetih dogodkov, ki so se drug za drugim zvrstili.

    A že po nekaj korakih je srečal svojega učitelja, ki mu že dolgo popolnoma zaupa. V tišini hodita z bosimi nogami skupaj nekaj sto metrov po drobnem morskem pesku. Morska voda prihajajočih valov takoj zabriše sledi, ki jih puščajo odtisi njunih nog.

    Učenec vpraša učitelja: Zakaj si ti danes tako miren, ko pa je vse okrog nas en sam kaos?

    Učitelj mu reče: Mir mene-človeka ni odvisen od zunanjih dogodkov, ampak je to mir, ki sobiva le v meni samem. Pridi dragi moj in pokažem ti pot do tega miru, to so stvari onkraj razuma.

    Učenec: Onkraj razuma? Kako se naj torej tega naučim?

    Učitelj: Pridi dragi moj in jaz te popeljem po poti. Mir prave narave človeka se v tebi rodi šele potem, ko vzklijejo semena miru v tvojem srcu.

    Učenec: Ali sem jaz že posadil seme miru v mojem srcu, kako naj to vem?

    Učitelj: Pridi, dragi moj in me poslušaj. Poglej sejalca semen in si predstavljaj, da si zemlja na katero padajo semena, kaj boš storil? Ni potrebno, da ti ustvarjaš nova semena, da izbiraš in čakaš na pravo seme ter ga sam posadiš ali o tem globoko razmišljaš. To sploh ni potrebno, zato se ne trudi več v tej smeri. Resnično, do sedaj si bil pozoren, vendar ali res vidiš, kaj vse se dogaja okrog tebe? Ali pa le ocenjuješ, sodiš, tehtaš, primerjaš, načrtuješ, se oklepaš, se sprašuješ čemu? Jaz pa ti pravim, to v pravem življenju sploh ni potrebno. Dovoli le, da padajo ta različna semena na tebe in da v tebi vzklijejo nova življenja. Samo dovoli, da se zgodi, saj iz tebe takrat zrastejo semena mojega miru.

    Učenec: Kako naj to storim, saj me vsaka misel vznemirja, ponudba različnih idej je tako velika, do sedaj sem vse sprejemal, pa še vedno nisem zadovoljen s seboj, niti z ljudmi okrog mene? Ne vem za kaj, za koga, kako naj se prav odločim?

    Učitelj: Moje srce je vedno pri tebi, zato se ne boj ničesar. Vem za tvoje stanje. Vem, kaj vse si že moral pretrpeti, zato vztrajaj in upaj, bodi pogumen. Pridi sedaj, dragi moj, pokazal ti bom še druge nove poti. Ko me sprašuješ o izbiri prav ali narobe, mi vedno govoriš le o svojih omejitvah, jaz pa ti govorim o miru srca, ki ni nikoli z ničemer omejen.

    Učenec: Verjamem ti, vendar sem imel videnje, da se bodo morale najine poti ločiti? To me žalosti.

    Učitelj: Pridi, dragi moj, da ti povem še to. Dokler si navezan na svoje misli, na svoje občutke, na svoje želje, na pridobljena ugodja, dokler si prizadevaš, da bi te drugi cenili in spoštovali, si še vedno suženj nekoga in imaš občutek, da vedno znova nekaj izgubljaš. Celo to, ko se ti dozdeva, da moraš sedaj z ostrimi ukrepi nekaj presekati. Jaz pa ti želim pripovedovati o drugem svetu, ki je onkraj tvojih želja in tvojih strahov, ki te držijo v napetosti, žalosti in skrbi. Naj te torej ne skrbi, kaj bo z menoj. Govoriš mi le o svoji navezanosti na pretekle dogodke. A ti so se enkrat že spremenili, so le kot mrtvi kamni, ki te sedaj tako bremenijo. Pot pred tabo pa je prosta, ni potrebe, da si otežuješ pot s svojo preteklostjo, pusti kar je mrtvo, glej tam naprej te čaka novo življenje.

    Učenec: Torej tudi tebi ni mar, kaj se je zgodilo z menoj, resnično me boš zavrgel, kakor sem sanjal? Ti me sploh ne poslušaš, niti me ne razumeš!

    Učitelj: Dragi moj, pridi sem, sedi in se malo odpočij. Pravim ti. Naj te vsi zapustijo, glej moje srce te nikoli ne zapusti. In naj te vsi obsojajo, glej moje srce te ne obsoja. Moje srce bo vedno pri tebi! Ne boj se ničesar. Videl boš, kako se bodo mogočni hribi zrušili v zemljo in bo na tem mestu nastala ravnina, videl boš mogočneže, ki bodo padli s prestola in o njih bodo govorili: ''Kdo pa je ta, ki si še domišlja, nam ukazovati''. In videl boš majhne, zatirane, bolne in pohabljene, ki bodo ozdraveli in postali bodo veliki, postavljeni bodo nad vse. Vse to boš videl in še večje stvari, zato je dobro, da si prizadevaš sprejeti semena miru. Ti pa se do takrat ne boj ničesar, ker je moje srce pri tebi.

    Učenec: In če res umreš, na koga naj se potem obračam?

    Učitelj: Dragi moj, semena miru so posejana v vsem okrog nas in se nenehno rojevajo v različnih zemeljskih oblikah, ki jih z besedami imenujemo drevesa, trava, zvezde, zabava, sprostitev, učenje, prijatelj, otrok, partner..., vse to je okrog nas. To so semena miru, ki čakajo, da jih sprejmeš, bodi odprt in ničesar se ti ni potrebno bati. Moje srce v vseh teh podobah, v njih me boš vedno znova srečeval. Bodi pogumen, moj dragi…

    Ko sta se približevala skupini razigranih mladostnikov je učitelj nenadoma izginil in učenec je sam nadaljeval pot.

    Ob prvem jutranjem vzhodu ga je učenec znova še enkrat zagledal, tokrat je bil daleč, na drugi strani vode. Pravkar vzhajajoče sonce se je z mavrično svetlobo lomilo v drobnih zrnih mokrega peska. Tisoč srebrnih iskric se je takrat zlilo s podobo učitelja, ki je v svetlobi jutranjega sonca izginila. In izpolnilo se je učencu vse, kar mu je pripovedoval učitelj.

    Morski valovi pa so vedno znova (b)risali nove in nove črte iz srebrnega peska na vseh obalah morja.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja navi
  • Več s področja * Duhovna rast

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Moje srce je pri tebi | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,53 seconds