Genska tehnologija pa ne ogroža samo telesne oz. »materialne« celovitosti človeka in narave, temveč je velika grožnja tudi za duševnost, so prepričani v Društvu za zaščito ustave in žrtev cerkve, ki so omenjeno problematiko predstavili na tiskovni konferenci!

Genski inženiring omogoča poseg v človekovo duševnost. S hrano ali kako drugače lahko pridejo v človekov dedni material tuji geni, ki lahko spremenijo človekove možgane oz. v njem shranjene programe. Znano je, da čustveno življenje usmerjajo nevropeptidi, ki so beljakovinska telesca. Če se spremenijo geni, se spremeni tudi proizvodnja beljakovinskih telesc. Če se pri takšni manipulaciji spremenijo tudi nevropeptidi, ki vplivajo na človeške možgane, se substance, ki urejajo čustveno življenje ljudi, ne tvorijo več pravilno.

Pride lahko do blokade čustvenega življenja, kar lahko pomeni, da pri človeku lahko npr. odpadejo zadržki pred uničevanjem ali ubijanjem živih bitij. Gensko manipuliran človek brez zadržkov kot robot ubija, muči, … Brez da bi vklopil svojo vest in etiko, izvaja ukaze nadrejenih. Gluh je za vsa trpeča bitja, nima usmiljenja do svojih bližnjih, živali so mu stroji in podobno. Nima več čustev in občutkov, deluje kot robot, kot bitje brez vesti.

Ker so zaznave in vest blokirane, še naprej krši etiko in povzroča zlo, na da bi imel občutek, da je karkoli narobe,« je povedal pravni zastopnik društva Vlado Began, ki predlaga slovenski vladi, da spremeni Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi. Po njegovem mora biti v zakonu določeno, da v Sloveniji ni dovoljeno ustvarjanje GSO, niti kakršen koli promet z njimi, vključno z uvozom v Slovenijo in  tranzitom preko Slovenije, v čisti obliki ali pa kot del drugega izdelka. Če to ni mogoče, pa je potrebno zelo zaostriti pogoje za ustvarjanje in uporabo GSO.

Človek z blokiranimi čustvi nima dostopa do Boga

Began je opozoril, da ima blokirana čustva veliko bolj daljnosežne posledice kot si mislimo. »Mnogi ljudje v okviru osebne definicije duše, ki jo ustava priznava in varuje, veruje v to, da so ravno čustva in občutki oz. vest most do Boga v njegovi notranjosti. Če je ta most, torej čustva in občutki, blokiran, človek nima več dostopa do Boga. Če človek ne more več zaznati svojih čustev in občutkov, ne more več čutiti samega sebe oz. se spoznati. Ne more spoznati svojih napak, jih odpraviti, se pokesati, obžalovati, odpustiti, povrniti škode, ki jo je povzročil. Človek svojih dejanj, besed, misli, …  ne more več primerjati npr. z Desetimi božjimi zapovedmi in Govorom na gori. Greši še naprej in krši Božje zakone, ne da bi imel občutek, da greši. Ne more priti več do vzrokov svojega napačnega ravnanja, ki ležijo v njegovi duši. S tem svojo dušo vse bolj obremenjuje in si nalaga težko karmo,« pravi Began in se sprašuje ali ni cilj genskih manipulacij mogoče ravno to. Da človek izgubi svobodno voljo, da izgubi vest in da postane brezvesten robot, ki bo uničeval, ubijaj in brez pomislekov uresničeval povelja nadrejenih, ne samo vojaških, temveč tudi drugih, npr. politikov raznih sort, ki zagovarjajo ubijanje živali, uničevanje okolja in podobno.

Država se zaveda hude nevarnosti GSO

GSO so že nekaj časa na mnogih področjih tako ali drugače del človekovega življenja. Nahajajo se v hrani, krmi za živali, v naravi, nekatere rastline in živali so gensko spremenjene in podobno. Mnogi zagovarjajo GSO, mnogi so proti in trdijo, da je GSO nepredstavljiva nevarnost za ljudi, živali, rastline oz. celotno naravo in družbo. »Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi, ki delno ureja to materijo, spada med zelo »represivne« zakone, saj ima izjemno veliko obvezujočih norm za svoje naslovnike. Dejstvo, da zakon predvideva kar štiri varnostne razrede glede tveganja pri delu z GSO v zaprtem prostoru, da mora tisti, ki hoče namerno dati GSO v okolje, imeti dovoljenje oz. soglasje kar dveh ministrstev in da mora tisti, ki prvič da na trg izdelek z GSO ali kot GSO imeti dovoljenje oz. soglasje kar treh ministrstev, dokazuje, da so gensko spremenjeni organizmi izjemno nevarni že sami po sebi.

To dokazuje, da se tega zelo dobro zaveda tudi sama država. Sicer ni jasno, zakaj bi bili potrebni takšni previdnostni ukrepi,« pravi Began, ki je prepričan, da GSO prinašajo koristi samo multinacionalkam. »Če bi bila država resna in bi v resnici želela zaščititi ljudi in naravo, bi že samo ti pomisleki v skladu z načelom previdnosti pripeljali od prepovedi genskega inženiringa oz. GSO, kajti tveganja za škodljive vplive na okolje in ljudi so izjemno velika, nenazadnje so se mnogi ti negativni vplivi oz. posledice že pokazale,« pravi Began.

Nekateri razlogi proti gensko spremenjenim organizmom

Mnogi znanstveniki, civilna družba in drugi svarijo pred gensko tehnologijo. Razlogi so tudi naslednji:

• genske tehnologije nihče ne pozna dobro in se ne ve, kakšne so lahko dolgoročne posledice
• GSO se vsiljujejo ljudem, čeprav je večina proti, v EU okoli 70 %
• GSO vodi do patentiranja rastlin in živali, kar je nesprejemljivo
• pride lahko do nepredvidenih dogodkov, saj npr. pri rastlinah na razmnoževanje vpliva veliko dejavnikov (veter, voda, ptiči, žuželke, …), ki jih ni mogoče nadzorovati
• GSO porabijo več vode kot klasične rastline, količina pridelka je manjša kot pri klasičnih rastlinah, uporaba pesticidov pa se je povečala, saj so se GSO rastline prilagodile klasičnim pesticidom (Mojca Gabrovšek, Mladina, 28.3.2008, intervju Za Slovenijo sploh ne vidim koristi)
• večino raziskav o ustreznosti in neškodljivosti GSO opravijo producenti, torej multinacionalke, zaradi česar raziskave ne morejo biti objektivne, saj je od izsledkov raziskav odvisen njihov dobiček, torej obstoj in življenje
• ne obstajajo dolgoročne znanstvene raziskave, ki bi dokazovale varnost gensko spremenjene hrane oz. drugih GSO
• malo je neodvisnih raziskav o GSO, mnoge o teh pa pokažejo drugačne rezultate kot tiste od multinacionalk
• vse več je raziskav, ki kažejo na to, da deli gensko spremenjenih verig dedne snovi lahko prehajajo v kri, limfo in embrio (Werner Müller, Več, 5.11.2004, članek Sadeži izgubljenega raja)
• dovoljenja o prodaji GSO živil ne temeljijo na dokazih o neškodljivosti, temveč na odsotnosti dokazov o neškodljivosti (Werner Müller, Več, 5.11.2004, članek Sadeži izgubljenega raja)
• škodljivost GSO ni mogoče ugotoviti s poskusi, ki trajajo kratek čas (npr. 100, 200 dni, …)
• GSO proizvajajo multinacionalke, ki so ustanovljene za ustvarjanje dobička in je zato proizvodnja GSO namenjena izključno pridobivanju dobička, varnost in korist drugih nista pomembna, vse po načelu: iti preko trupel – v Indiji je v zvezi z GSO v zadnjih 15 letih storilo samomor več sto tisoč kmetov
• multinacionalke, ki proizvajajo GSO se povezujejo s farmacevtsko industrijo, kar jim daje še večjo moč
• GSO ogrožajo biodiverziteto oz. pestrost nekaterih vrst
• genska sprememba lahko oživi latentne viruse
• transgena DNK je zasnovana tako, da vdira v genome, pri čemer s svojimi umetnimi promotorji lahko povzroči nastanek rakastih obolenj
• GSO poljščine, ki so odporne na določen herbicid, povečujejo njegovo porabo oz. ki so odporne na insekticidno delovanje, sprožajo odpornost škodljivcev
• umetni geni in genski izdelki so evolucijski tujki, zaradi česar so možni toksični učinki pri človeku in živalih. Če jih telo zazna kot tujek, lahko pride do motenj v delovanju imunskega sistema
• število alergij se je v desetih letih proizvodnje transgenih rastlin podvojilo
• zavarovalnice nočejo zavarovati posevkov z gensko spremenjenimi rastlinami zaradi prevelikih tveganj
• ...

Je genska tehnika bolj nevarna kot atomska energija in kemično onesnaževanje?

Nekateri pravijo, da Slovenija kot članica EU ne more uvesti popolne prepovedi GSO, vendar Began poudarja, da temu ni tako, kajti skrb za zdravje ljudi, h kateri je zavezana država, je eden ustavnih temeljev načela pravne države ter ni in ne more biti del prostega pretoka blaga, storitev in kapitala. »Na EU ni mogla biti prenesena skrb za zdravje ljudi, seveda tudi ne skrb za okolje in naravo. Vse to spada npr. v človekovo pravico do najvišje možne ravni zdravja, ki jo priznava tudi slovenska zakonodaja. Evropska agencija za varno hrano EFSA niti v enem primeru ni naročila ali opravila raziskav o varnosti GSO (Meta Vrhunc, Mag, 18.6.2008, članek Proti gensko spremenjenim organizmom).

To je še dodaten dokaz, da mora za varnost hrane oz. ljudi poskrbeti Slovenija in ne EU. Če vemo, da so iste korporacije, ki danes gensko spremenjene rastline promovirajo kot boljše in varne, pred leti dajale na trg pesticide, ki so danes celo prepovedani, moramo o njihovi dobronamernosti vsekakor podvomiti. Zdaj pa naj jim zaupamo preskuse z gensko spremenjeno hrano?!« je citiral Anamarijo Slabe (Mladina, 28.7.2007, intervju Pri gensko spremenjenih organizmih gre za etično vprašanje) celjski odvetnik, ki je prepričan, da je genska tehnika bistveno nevarnejša kot atomska energija ali kemično onesnaževanje. »Nihče ne ve, kaj se bo čez 10 ali 20 let zgodilo v človeku, ki sedaj uživa meso gensko spremenjenih živali. Nihče tudi ne, kaj se bo zgodilo s človekom, ki uživa gensko spremenjen paradižnik ali sojo. Kako bodo ti spremenjeni geni vplivali na tvorbo nevropeptidov v njegovih možganih, se tudi ne ve. Če mu bodo spremenili čustveni svet, se tudi ne ve, kako bo reagiral. Ali bo šel in vzel puško in pobil ljudi, kot je to sedaj vedno več primerov. Nihče ne ve, kakšne bodo posledice gensko manipuliranih rastlin in živali na okolje in človeka. Geni se prenašajo tudi po zraku in vodi ter jih zato ni mogoče zaustaviti. GSO ima daljnosežni vpliv na zdravje, okolje, živali in zato to ne more biti kategorija prostega trga. GSO ni stol, ki ga primeš in prestaviš. Gre za koncept oz. zadevo, ki posega v same temelje življenja.«

Katoliška cerkev podpira GSO

Kakšno stališče ima cerkev do GSO? V Društvu za zaščito ustave in žrtev cerkve pravijo, da katoliška cerkev sicer ne podpira genske manipulacije človeških embrijev, podpira pa uporabo gensko spremenjenih živali in rastlin. »S tem je podprla agresivno politiko ZDA, ki GSO vsiljuje celemu svetu in zabodla meč v hrbet EU, predvsem pa evropskim prebivalcem, ki so v večini proti gensko spremenjenim organizmom oz. hrani. Vatikan svojo podporo GSO opravičuje s tem, da se bo tako lahko pomagalo odpraviti lakoto na svetu. GSO naj bi rešile svetovno lakoto. Takšne so bile mnoge obljube. Te se seveda niso izpolnile, nasprotno, problem lakote je vedno večji.

Vedno več ljudi se sooča z lakoto. Kako si GSO producenti zamišljajo odpravo lakote, je razvidno tudi iz tega, da so patentirali »terminator gen«. Ta poskrbi, da lahko da seme samo enkrat pridelek, kar pomeni, da naslednje leto iz tega pridelka ni mogoče dobiti semena. Seveda je potrebno seme kupiti na novo. To je opravljanje lakote po zamisli mnogih. To vodi samo do vedno večje odvisnosti od multinacionalk, saj je potrebno seme vsako leto znova kupiti, potrebno pa je uporabljati velike količine umetnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin.«

Damjan Likar