Oranžna: radost, živahnost, zabava, pozitiven odnos do življenja, razposajenost,..

Oranžna barva lahko po fizični ali psihični izčrpanosti vlije novo moč. Simbolizira vitalnost in dejavnost. Njena toplina dviguje razpoloženje: to je barva zadovoljstva, veselja, družabnosti. Poudarja varnost, udobnost in čustveno toplino.

Pozitivno vpliva na črnogledost, depresijo in pomanjkanje motivacije. Motivira in aktivira vsakega, ki se je ujel v dolgočasni vsakdan. Zavoljo svojega vseobsegajočega in poživljajočega vpliva se oranžna v barvni terapiji uporablja za krepitev imunskega sistema.

Oranžna nas spodbuja za življenje v trenutku. Spodbuja apetit in stimulira prebavo. Na duhovno-psihičnem nivoju vzpostavlja oranžna zaupanje in veselje do življenja. Čuti se razcvetijo, postanemo dojemljivi in povezani. Oranžna  pomaga, da sprejmemo potrebo po uživanju  in čutnosti, da živimo. To je barva otrok in vseh, ki se počutijo mlade in vitalne. Svetlo oranžna simbolizira veselost, ustvarjalnost in spreminjanje.

Vendar v evropskih poslikavah srednjega veka oranžne ne najdemo niti kot simbolno barvo niti kot barvo oblačil. Drugačna slika se kaže v Aziji. V budizmu pomeni oranžna barva najvišjo stopnjo človekovega razsvetljenja. V skladu s tem pomenom nosijo budistični menihi oranžna oblačila.

Predvsem v Indiji ima oranžna barva izredno pomembno vlogo. Vzrok leži v kožni barvi Indijcev. Medtem ko je v belopolti kulturi idealizirana bela barva, kljub temu, da barva kože nikakor ni žareče bela, idealizirajo Indijci žafranasto rumeno. Pri tem je potrebno vedeti, da tipične indijske oranžne nianse pri nas označujemo kot rumene.

Kljub številnim pozitivnim asociacijam se z oranžno barvo pojavljajo tudi negativne asociacije kot cenenost, vsiljivost, bahaštvo, glasnost.

Pomen oranžne v kulturah in verah

• Oranžna na Irskem predstavlja protestantizem
• Dalai Lama in ostali razsvetljeni budisti se kažejo v oranžni
• Uradni dostojanstveniki na Kitajskem prav tako nosijo oranžno barvo
• Na Nizozemskem je oranžna barva svobode
• Oranžna je barva Karibskih otokov, sambe in radostnega, odprtega srečanja.

Rdeča: aktivnost, dinamičnost, nevarnost, temperament, srd, toplina,...

Rdečo predvsem uporabljajo pri dviganju oslabljene življenjske sile. Zviša energetski nivo in duhovno moč: rdeča stimulira vse procese v telesu, pospešuje metabolizem in močno vpliva na vegetativni živčni sistem. Toplo rdeča ima poživljajoč in pozitiven vpliv tudi na čustvenem nivoju. Krepi čutnost, zavestno doživetje in sproščenost. Na umskem nivoju nam energija rdeče barve posreduje moč volje, odločnost in vztrajnost. Rdečo barvo povezujejo ljudje z zrelimi sadeži, ljubeznijo in življenjsko tekočino, s krvjo. V čarovništvu uporabljajo rdečo barvo pri ritualih, ki imajo za cilj zdravje, rodnost, ljubezen, pogum in moč. Rdeča pa prav tako predstavlja strast, čustvenost, nasilje in odločnost.
Rdeča barva je barva ognja ali krvi. V hebrejščini imata besedi »kri (dom)« in »rdeča (dm)« isti koren. Kri in ogenj posedujeta tako pozitivne kot tudi negativne asociacije. Sovraštvu, vojni, nasilju in prelivanju krvi stojijo nasproti moč, ljubezen, toplina in strast. 

Svetla, sijoča rdeča je bila pri Grkih in pozneje v krščanstvu povezana z moškim principom, bila je to barva grškega vojnega boga Aresa

Svetopisemskega Adama je Bog ustvaril iz rdeče Zemlje. Vendar so v zgodnjih kulturah temno rdečo barvo krvi pripisovali ženstvenosti.  Mati Zemlja je ljudstvom iz Kamene dobe dajala rdeči oker, kateremu so pripisovali življenja ohranjajočo moč. Na Japonskem rdečo barvo še danes pripisujejo ženskemu principu.

Zaradi svojega blagodejnega in toplega vpliva se rdeča barva (obsevanje z infrardečimi žarki) uporablja v zdravilne namene. Na splošno spodbuja apetit. Zgolj samo zaznavanje rdeče barve pospeši delovanje metabolizma za 13,4%. Rdeča je najljubša barva otrok. Psihoterapija uporablja rdečo za konstruktivno razrešitev agresije in za razživitev seksualnosti.

Rdeča barva lahko izzove tudi destruktivno agresijo in nagnjenost k nasilju. Velike razstavljene slike umetnika Barnetta Newmana z velikim deležem rdeče barve so obiskovalci napadli in poškodovali. Španski bikoborci dražijo živali z rdečimi krpami, ampak to je »prevara«, kajti živali so barvno slepe in bi reagirale tudi na ostale barve.

Rdeča je barva čustvenih izbruhov: če nas je sram ali postanemo jezni, zardimo.
V cestnem prometu označuje rdeča barva nevarnost. Rdeča barva učinkuje kot signal tudi v živalskem svetu in služi za prepoznanje pri dvorjenju ali kot opozorilna barva.

Pomen rdeče barve v kulturah in verah

• Na Kitajskem je rdeča barva sreče in bogastva
• V Rusiji stoji rdeča za izraza kot dragocen in drag
• Na Japonskem je rdeča barva žensk
• V katoliški cerkvi simbolizira kri in ogenj; Binkošti, Kristusovo trpljenje in praznike mučencev. V evangeličanski cerkvi simbolizira apostolske in mučeniške praznike
• Kdor v Koreji z rdečo barvo napiše ime, nakaže, da je ta oseba umrla
• Na določenih območjih v Centralni Afriki in Oceaniji je rdeča barva barva življenja. Zaradi tega v teh predelih sveta, bolnike namažejo z rdečim okrom, da spodbudijo življenjsko silo. Pri afriškem plemenu Ašanti, v zahodnoafriški Gani, je rdeča barva žalovanja
• Nošenje rdečih trakov ali rut je pri nekaterih ljudstvih spadalo k poročnim običajem. Ta tradicija je obstojala že v rimskih časih: rimske neveste so zavili v živo rdeče kose blaga in še danes nosijo grške, albanske in armenske neveste rdeč poročni pajčolan
• Na Kitajskem nesejo žensko v rdeči poročni obleki in rdeči nosilnici na kraj poročnega slavja. Ko se rodi otrok, prinesejo sosedje srečnemu paru rdeča jajca za srečo in blagor
• Že na starem Kitajskem je bila rdeča barva sreče, ki je pregnala zlobne sile in duhove, a hkrati je veljala kot barva bogastva
•  V starem Egiptu je bila rdeča dragocena barva s katero so se krasile hčerke faraonov. Ko je pri Egipčanih prišlo v modo ličenje ličnic, ustnic in nohtov, so morali sužnji nabrati nekaj tisoč čokatih volekov (»škrlatnih polžev«), jih zmečkati in razkuhati, da so pridobili nekaj škrlatne barve.

Valerija Hozjan
http://www.lichtkreis.at