Triletni otroci imajo pogoste napade trme. Nekaj si zapičijo v bučko in ne odnehajo dokler tega, kar so si zahoteli, ne dobijo. Če jim tega starši ne omogočimo, se trmasto držijo, užaljeno, mogoče se celo vržejo sredi trgovine na tla in tulijo v ihti in trmi, da dosežejo svoje. Vsi starši smo verjetno tole fazo dali čez pri svoji zlati mulariji.

Kaj pa se zgodi, ko zelo podobno reagirata odrasla človeka?
Moški in ženska, ki tvorita partnerski odnos. Skupaj sta dobro desetletje, nimata otrok, imata materialno vse, kar si poželita, marljivo delata vsak v svojem poklicu, prihajata pozno zvečer domov. Znata se ‘zahaklati’ za vsako malenkost in potem dokazujeta eden drugemu, da ima sam seveda sto procentni prav in da ima druga stran povsem narobe. Druga stran seveda trdi povsem enako. In ne odstopata.

Večji del našega življenja se sestoji iz tega, da nam drugi posvečajo pozornost, oziroma, da mi posvečamo pozornost drugim. Pozornost lahko označimo kot neko obliko zbranosti in predstavlja zavestno miselno usmeritev na kaj, pomeni pozorno poslušati, spremljati, kazati zanimanje, zavestno misliti na nekaj ali o nečemm premišljevati. Pri vsem tem gre za zavestno aktivnost.

V številnih trenutkih, kosmo manj zavestni, nam opazno primanjkuje pozornost, zavestna izmenjava energije, predvsem življenjske energije. Izkazalo se je, da človek ni sposoben zadržati svoje življenjske energije. Energijo sprejmemo, in jo, obarvamo z svojo osebno vibracijo, oddamo naprej. Energija je potrebna, da bi lahko živeli.

Piše: Andreja Paljevec

Nevarnost za ozdravitev naj bi bile slabe misli
Nenavadne ozdravitve dolgoletnih kroničnih bolezni, ki so nastopile prek zdravilca in mistika Bruna Gröninga (1906–1959), se po vsem svetu dogajajo še naprej po njegovi smrti. Gre za fenomen, ki ga dokazujejo in preverjajo z zdravniškimi izvidi tudi neodvisni zdravniki.

»Po svetu se je zgodilo že 17.000 ozdravitev po duhovni poti, ki so tudi zdravniško preverjene,« je nedavno na predavanju v novomeški knjižnici Mirana Jarca z naslovom »Neozdravljivo ne obstaja - Bruno Gröning: Pot do telesnega in duševnega zdravja« povedala avstrijska zdravnica Elisabeth Doggendorf, članica Medicinsko znanstvene strokovne skupine, ustanovljene leta 1992.

Potrpežljivost je tiha, vsakodnevna vrsta moči - manj občudovana kot njen drzen bratranec Pogum. Pogum prečka hrupne brzice, da bi osvobodil družino. Potrpežljivost si z njo deli hišo, dokler ni ponovno zgrajena. Zaradi skrbi za druge, potrpežljivost mirno prenaša, tolerira in čaka.

Potrpežljivost je drugačna vrsta moči. Včasih jo celo zamenjamo s slabostjo. Vendar potrpežljivost ni speča. Biti potrpežljiv ne pomeni sprijazniti se z vsem brez pritožbe. Mnogokrat moramo spregovoriti. Potrpežljivost je moč, ki nam omogoči govoriti vljudno in prijazno, namesto sarkastično in žaljivo, tudi takrat, ko smo jezni.

Nosilec informacije je DNK - genski zapis, ki se prenaša naprej. Spočetje je magični začetek novega življenja, ki je neponovljivo - združitev moške in ženske celice. Oče prispeva 23 kromosomov in mama prispeva 23 kromosomov.

V trenutku spočetja se zapiše identiteta novega človeka, ki je neponovljiv. Novo bitje, ki nastaja, je neponovljivo, je enkratno - tako bitje še nikoli prej ni obstajalo in nikoli več ne bo obstajalo. V trenutku spočetja se določijo spol, barva oči, barva las, velikost noge; zapišejo se tudi čustvene lastnosti in celični spomini prednikov.

Tantra je spolnost za dušo ... Pomaga nam oblikovati in razvijati značaj, globino in tonus osebnosti, psihologijo, čustva, mentalno življenje ter duhovni razvoj, saj lahko z njeno pomočjo dosegamo visoke stopnje zavesti. Spolnost je lahko pot, s pomočjo katere naše življenje raste kot rodovitno drevo. Kajti spolna energija je najbolj pomembna energija za samo ohranjanje. Z dihanjem se prične življenje in s prekinitvijo se konča. Dihajmo na polno in se radostimo življenja v obilju.

Tantra ponuja prečudovite učinke vsakomur, ki se ukvarja z znanostjo ali podjetništvom, in mu pomaga uspeti v njegovem poklicu. Temeljno načelo tantre je, da je vse povezano z vsem.

Dojenčki in malčki do petega leta starosti naj pred zasloni preživijo čim manj časa, oziroma nič do prvega leta starosti, v svojih prvih smernicah za fizično dejavnost otrok priporoča WHO. Za najmlajše pa priporočajo 'pasenje kravic'.

V novih smernicah za fizično dejavnost otrok do petih let Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da dojenčkov in malčkov ne bi smeli puščati pred televizorjem ali drugimi zasloni. WHO se v smernicah močno osredotoča na sedenje otrok pred televizijo, pred računalnikom, in na čas, preživet z mobilnim telefonom ali tablico v roki, kar je povezano z vse manjšo fizično dejavnostjo otrok - kar pa je v veliki meri povezano tudi z debelostjo, ki predstavlja veliko tveganje za zdravje.

Najtežji trenutki v moji veterinarski praksi so tisti, ki jih preživim s svojimi strankami, ki so poleg ob odhodu svoje ljubljene živali na drugi svet. Ko življenje postane breme, lahko ljudem pomagam tako, da jih prepričam, da bodo njihovi ljubljenci mirno umrli. Seveda je zelo boleče, ko se je treba odločiti za ta zadnji korak, in pogosto se ob žalujočih lastnikih počutim nemočen.

To je bilo pred Shanom.

Poklicali so me, da bi pregledal desetletnega psa Belkerja, ki je imel resne težave z zdravjem. Njegovi lastniki – Ron, njegova žena Lisa in njun mali sin Shane – so bili zelo navezani nanj in so upali na čudež. Po pregledu sem ugotovil, da ima pes raka.

Piše: Tatjana Svete

Med tekom se sproščajo hormoni sreče in dobrega razpoloženja
Maraton je tekaška preizkušnja, dolga 42,195 kilometra. Je najtežja športna disciplina. To razdaljo naj bi po legendi pred dva tisoč petsto leti pretekel grški vojak Fidipid. Po bitki na Maratonskem polju, kjer so Grki leta 490 pred našim štetjem porazili Perzijce, naj bi brez postanka pretekel razdaljo od Maratona do Aten, kjer je z besedami »Zmagali smo!« obvestil senat o velikem dogodku, nato pa zaradi izčrpanosti na mestu umrl.

Dandanes je letno organiziranih več kot petsto maratonov, na mnogih morajo tekače zaradi izčrpanosti oživljati, žal nekatere tudi neuspešno. Če se hočemo katerega udeležiti, se moramo nanj dobro pripraviti, zato prisluhnimo besedam izkušene tekačice Barbare Markun, magistre farmacije iz Gorenjskih lekarn.

Dokler bo laž v nas, bo zmeraj prihajala k nam na naša vrata srca in s tako ali drugačno pomembnostjo, zakrila vstop Božjemu, da bi se obdržala zakrivala vrednote, ki omogočajo pravo življenje, z obujanjem občutkov večvrednosti ali manjvrednosti in mešetarila, polna zmot o pravem življenju in osvoboditvi.

Zmeraj v drugačni preobleki.

Višje kot bomo dvignili srce, ne da bi odstranili očistili iz njega to, pametnejša in bolj zapeljiva bo postajala.

V otroštvu izoblikujemo pozitivne in negativne vzorce, ki nezavedno krmilijo naše življenje ter vplivajo na naše vedenje in pomembne odločitve tudi v odrasli dobi. Pri oblikovanju vzorcev imajo najpomembnejšo vlogo starši. Kako prepoznamo svoje nezavedne življenjske vzorce, ki nam škodijo in kako lahko vplivamo na oblikovanje pozitivnih vzorcev in navad pri svojem otroku?

Oblikovanje vzorcev v otroštvu
Ko se rodimo o sebi in svetu ne vemo nič. Smo namreč kot nepopisan list, naša zavest je nezaznamovana od izkušenj. Predstave o tem, kdo smo, kako pomembni smo, koliko ljubezni si zaslužimo, kakšno mesto v svetu nam pripada, kaj je "dobro" in kaj "slabo" itd., spoznamo v odnosih z ljudmi.

Piše: Devina Novak v novih Misterijih, www.misteriji.si

Izbira hrane odloča o življenju in smrti
»Nad svojim zdravjem, usodo in dolgoživostjo imamo ogromno moč. Veliko večino prezgodnjih smrti in invalidnosti je mogoče preprečiti z dovolj zdravo prehrano in življenjskim slogom,« nam zagotavlja ameriški zdravnik dr. Michael Greger, ustanovitelj spletnega portala NutritionFacts.org.

Spoznanja iz najnovejših dvajset tisoč študij in revij, ki jih je proučil, je strnil v novo knjigo Kako upočasnimo staranje s hrano (How Not to Age). Povzemamo njegove odgovore na vprašanja, ki so mu jih ob izidu knjige v ZDA postavljali ameriški kolegi.

»Kdo so ostareli ljudje, ki so ostali sami? Tisti, ki so živeli sebično življenje – ki so zahtevali razvedrilo, ko bi morali biti sami tisti, ki bi zabavali. Sreča in razvedrilo prihajata od znotraj, iz ljubezni do dela in knjig.

Če tega vrelca mladosti ne odkrijemo, preden nas doleti starost, se bomo na koncu znašli sami,« je zapisal zdravnik John H. Tilden( 1851 – 1940) pred sto leti v zdaj tudi v slovenščino prevedeni izjemni knjižici z naslovom Temeljni vzrok bolezni: zastrupitev krvi ali toksemija. V  njej trdi, da imajo bolezni en temeljni vzrok – zastrupitev krvi. In da je zato tudi zdravljenje eno samo: čiščenje.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Morali bi večkrat vzeti v roke Jurčiča, Aškerca, Finžgarja, Levstika
»Pravijo, da je pero močnejše od meča, ampak tudi v kovačnicah besed je treba včasih preliti kar nekaj miselnega znoja, da izoblikuješ pravo in zadeneš z njo žebljico na glavico,« pravi prevajalec Niki Neubauer, ki je za Ara založbo prevedel že veliko knjig. Med drugim Fantomski jaz Davida Icka, Kako ozdravimo s hrano in Kako upočasnimo staranje s hrano Michaela Gregerja, Vitamin C Steva Hickeya in Andrewa Saula, Ženske v hormonskem ravnovesju in Moški v hormonskem ravnovesju Sanje Toljan, pa Dokazi o nezemljanih Warrena Agiusa ... Z njim smo se pogovarjali o tem, kako uspe vse te zahtevne tematike tako berljivo in v bogati slovenščini približati slovenskim bralcem.

Niki Neubauer je po izobrazbi univerzitetni diplomirani novinar. Že več kot petintrideset let poklicno dela kot prevajalec. V tem času je prevedel več kot tisoč dokumentarnih filmov in več kot sto petdeset strokovnih knjig in priročnikov z najrazličnejših področij, od umetnosti, medicine, naravoslovja, zgodovine, psihologije in sociologije do športa, ekonomije in teologije.

Sprašujem se, ali bi bil svet kaj dosti drugačen, če skozi zgodovino ne bi bilo razsvetljenih mojstrov. Ali so kaj prispevali k duhovnemu razvoju ljudi s svojimi sporočili, oz. učenjem?

Po moje ne kaj dosti. Ker nagovarjati ego z duhovnimi vsebinami je isto, kot bi otroku govorili da je otročji. Zaradi tega bo otrok morda prevzel breme vloge odraslega, ne bo pa naredil nekega biološkega preskoka. Ne bo mu zaradi tega pri osmih letih zrastla brada. Tudi ego se pod vplivom duhovnih vsebin zna kultivirati in si nadeti svetniški sij, toda to še ne pomeni evolucijskega napredka v zavesti.

Piše: Dr. Vojka Bole-Hribovšek v Karma plus

REŠIMO SE OBČUTKA UJETOSTI
Pred kratkim sem imela predstavitev joge v zaporih. Veliko sem razmišljala o tem, kako tam voditi vadbo, katere so njene prednosti za vadeče, pa tudi za inštruktorje. Katere so tiste lastnosti, ki pri vadbi pomagajo in katere jo ovirajo? Skušala sem razumeti življenje v zaporu na osnovi tiste ure in četrt na teden, ki sem jo nameravala preživeti v tem okolju, v stiku z vadečimi in z osebjem.

Ob tem mi je prišla na misel Prešernova pesem, v kateri življenje v fizičnem telesu primerja z ječo. Kaj torej lahko naredimo, da se v njem ne bomo počutili ujete?

»Senca in anksiozne motnje

Senca lahko vpliva tudi na anksiozne motnje, kot sta generalizirana anksiozna motnja ali socialna anksioznost. Nerazrešeni strahovi, skrbi ali travmatične izkušnje, ki se nahajajo v nezavednem, lahko prispevajo k stalnim simptomom tesnobe. Obravnava Sence na terapiji ali v samorefleksiji lahko ublaži tesnobo in spodbudi čustveno dobro počutje.«

Zaradi nezavedanja so neprebujeni v stalnem stanju strahu, zaskrbljenosti, negotovosti, dvomov, sumov in drugih neprijetnih in škodljivih stanjih, kot je tudi anksioznost oziroma tesnoba. Senca ne samo da vpliva na različne čustveno-mentalne motnje, ona je Motnja, ki povzroča, ohranja in krepi vse osebnostne motnje.

Piše: Regina S. Rant

V tebi mora goreti, kar hočeš vzbuditi pri drugih.
Augustinus Aurelius

Vsa naša prizadevanja so osredotočena na to, da bi ustvarili harmonijo v življenju. Harmonija je stanje, ko so vsa področja našega življenja v ravnovesju: ljubezen, odnosi, kariera, družina in denar. Ker se to nikoli ne zgodi, je torej harmonija iluzija. Ali je torej smiselno, da zapravimo toliko energije za nekaj, kar ni dosegljivo? Je. V človekovi naravi je, da hoče nizati uspehe. Vsak korak bliže harmoniji ga navda s srečo in ponosom.

Včasih me kdo vpraša, kako deluje bioenergija. Njegova drža in glas izdajata strahospoštovanje; kot da gre za mogočno čarovnijo, nekaj nadnaravnega in nedoumljivega. Mnogokrat v resnici sprašuje, ali je zadeva obvladljiva ali lahko pobezlja in ga povsem spremeni. Se je z bioenergijo varno igrati ali jo je bolje pustiti pri miru?

Se je varno igrati z zdravili, orodji in napravami, ki jih uporabljajo zdravniki? Odgovor je jasen: »Ne!« V rokah nestrokovnjakov so te reči mogočna čarovnija, nekaj nadnaravnega in nedoumljivega, neobvladljivega, kar lahko pobezlja in te povsem spremeni … A vendar zdravstvo jemljemo kot naraven, vsakdanji in samoumeven pojav, bioenergijo pa kot nekaj, kar nas lahko vsak hip obda z bajeslovnimi liki …

… je naslov knjige pri nas neznanega francoskega seksologa Christopha Marxa, ki je konec leta izšla tudi v slovenskem prevodu. Kaj sploh je libido, ta skrivnostna sila? Želja po seksualni izkušnji? Spolno poželenje? Kako bi ga opredelili? Pogovarjali smo se z dr. Gabrijelo Simetinger in dr. Ireno Rahne Otorepec.

Ginekologinja in specialistka spolne medicine dr. Gabrijela Simetinger pojasni, da »gre za različne, čeprav med seboj tesno povezane pojme, ki jih je potrebno definirati. Izraz libido se v spolni medicini uporablja redko, če pa že, označuje željo po spolnosti (angleško sexual desire), ki je pri nekaterih ljudeh izražena močneje, pri drugih šibkeje. Odvisna je od vrste dejavnikov, tako bioloških in psiholoških, medosebnih, motivacijskih, družbeno- kulturoloških ter antropoloških. Zlasti zadnji imajo izrazito vrednostni značaj - so norme, zahteve, pričakovanja ...

S prihodom spomladi se je pričelo nabiranje čemaža oziroma medvedovega luka (Allium ursinum L.), ki je pri nas v zadnjih dvajsetih letih zelo priljubljena užitna divja rastlina, iz katere pripravljajo solate, juhe in namaze.

V Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana opozarjajo nabiralce čemaža na nevarnost zamenjave s podobnimi strupenimi rastlinami, kot je jesenski podlesek: "Čemaž in jesenski podlesek imata podobne podolgovate liste, zato so zamenjave pogoste in žal lahko tudi usodne za nabiralce ter njihove sorodnike in prijatelje."

Kako pomanjkanje energije vpliva na plodnost in kaj lahko storimo, da bo proizvodnja celične energije boljša? 

Več kot 90 odstotkov energije za delovanje telesa naj bi nastalo v mitohondrijih - celičnih elektrarnah. Te zaužite hranilne snovi (beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati) pretvorijo v energijo (molekule ATP). Kratko videoanimacijo tega procesa si lahko ogledate na https://www.youtube.com/watch?v=39HTpUG1MwQ. 
Zdravje in delovanje sleherne celice (tudi reproduktivnih organov) sta zato odvisna od dobrega delovanja celičnih elektrarn, saj se tam ustvarjena energija porablja za njene potrebe.

Telovadba je odlična zaščita pred prehladom in gripo, saj redna aerobna vadba, kot so tek, hitra hoja, kolesarjenje ali aerobika, krepi vaš imunski sistem ter prepolovi tveganje za bolezni. 

Da bi se zaščitili pred gripo in prehladom, bi morali vaditi vsak dan ali vsaj vsak drugi dan od 30 do 45 minut. Naš imunski sistem potrebuje aktivnost, da bi dobro deloval. Vsakič, ko telovadimo, spodbudimo cirkulacijo in ustvarjanje celic. Kaj pa, ko zbolimo? Ali je tudi tedaj dobro telovaditi?