Tisto, kar sodobnemu človeku najbolj manjka je - poznavanje samega sebe. A ne fizioloških mehanizmov in dogajanj v njegovem telesu. Ti so le odraz kompleksnega notranjega dogajanja, ki se vrši v zavesti.

Človek bi moral spoznati delovanje in zakonitosti svoje zavesti, kjer ima um odločilno vlogo. Prav um je krivec za težave, s katerimi se soočamo. Treba mu je vzeti iz rok vajeti, ki ga postavljajo v vlogo brezobzirnega, brezvestnega uničevalca človeka in sveta. Iz pomočnika se je namreč prelevil v gospodarja, ki odloča o vsem. Namesto, da bi ga uporabljali, on uporablja nas. Celo istimo se z njim. Verjamemo, da smo isto kot naš um. To je zabloda. Instrument je prevzel kontrolo nad nami, a se tega sploh ne zavedamo!

Piše: Sanja Lončar v Vivi www.viva.si

Pravijo da je že pet minut zelo relativen pojem – odvisno od tega, s katere strani straniščnih vrat se nahajate! Kako potemtakem ovrednotiti dvajset let izkušenj? V naravi je to dvajset življenj koruze – ali pa zgodnja mladost hrasta. 

Čas je resnično protisloven pojem. Ko pridemo do konca, spoznamo, da je čas edino, kar smo v resnici imeli, čeprav smo ves čas trdili, da ga nimamo. Vse ostalo, o čemer smo bili prepričani, da imamo, tedaj ni vredno nič. In kaj bi si na koncu svoje poti želeli prav vsi … le še malo časa!

Ko pogledam skozi okno, občutim tisti rez, ki ga človek začuti v očeh, ko ugleda svetlo nebo. Oči. Vedno se spomnim nate, ko si mi povedal, da si vse vedel že samo po tem, ko si me gledal v oči.

Tudi jaz sem vedela. Nisem si dovolila. Čutila sem, da nisi svoboden. Čutila sem, da te vežejo vezi družine in da te ne bom imela. Nisem si drznila pomisliti nate, bežala sem stran, nisem želela, da se dotakneva s pogledom. Ker sem vedela …Vedela sem, da bo prišel ta dan, ko se bom morala sprijazniti z usodo, da te nikoli ne bom imela.

Hrana je vir goriva za naše življenje in eden izmed ključnih dejavnikov za naše zdravje. Telo za optimalno delovanje potrebuje dobro in kakovostno »gorivo«, ki ga zagotavljajo tako makro- kot mikrohranila. Pa se vendar kdaj vprašamo, v kolikšni meri jih naše telo sploh absorbira, torej vsrka in uporabi?

Zdravje se začne v črevesju

Če je naše črevesje zdravo, hranila absorbira v ustreznih količinah in razmerjih, ki jih telo potrebuje. Ne le da poskrbi za vsrkavanje koristnih hranil, njegovi prebivalci, črevesna mikrobiota, so odgovorni tudi za proizvodnjo nekaterih hranil, na primer folata in vitamina K in neobhodni za pravilno absorpcijo številnih drugih hranil.

Herpes je neprijetna nadloga. Večina med nami se je vsaj občasno že srečala z njim. Razen v redkih primerih posebno občutljivih ljudi, ko se bitka z njim lahko zavleče tudi v tedne, običajno izzveni v nekaj dneh. Kljub temu pa je v dnevih, ko se spopadamo z njim, pogosto razlog za slabo voljo in nesproščeno počutje, posebno v družbi. Dovolj razlogov torej imamo, da se je vredno potruditi in poiskati primerno rešitev za to težavo.

Herpes povzročajo virusi, v družini herpesov jih je kar nekaj. Najbolj znan je virus Herpes Simplex 1, ki ga običajno najdemo nad ustnicami in o katerem govorimo v nadaljevanju tega prispevka.

Zakaj pa ne! Ko mi je prijateljica, ki se je vrnila iz potovanja po Aziji, pripovedovala, da tam pogosto za zajtrk jedo juho, sem si rekla, da bom poskusila. V naših krajih je običajen zajtrk: kruh namazan z maslom, marmelado ali medom. Zelo priljubljeni so kosmiči z mlekom ali jogurtom, umešana jajca, topli obloženi kruhki, nekateri prisegajo na sadje itd.

Izbira je res velika in vsak zase ve, kaj mu najbolj tekne.

Sledeč svojemu notranjemu glasu

Globoko sem preučevala znanost uma, saj mi je pomenila široko odprto avenijo in zazdela se mi je čudovita. Sprva je šlo precej zlahka. Sprejela in doumela sem nekaj zamisli ter začela malce drugače misliti in govoriti.

V tistih dneh sem se nenehno pritoževala in bila sem polna samopomilovanja. Lahko bi rekli, da mi je bilo všeč valjati se v blatu. Nisem vedela, da nenehno sprožam nove izkušnje, v katerih se lahko smilim sama sebi. Toda naj ponovim: v tistih dneh nisem poznala nič boljšega. Postopoma sem odkrila, da se manj in manj pritožujem.

V petek ob dveh zjutraj mi je sporočevalec z Venere, ki je v moji bližini in deluje popolnoma isto kot drugi »glasovi v glavah«, le da je on prijateljski in koristen, povedal, da je Afrodita, namestnica vodje skupine za kontrolo zemeljskih državnikov, to je politikov, ki šteje 8.000 članov, pripravljena na odstop in prehod k nam.

Malo zatem je prišla še novica, da je tudi Barbida, ena od najvišjih v zadnji skupini operativcev za neposredno kontrolo Zemlje, pripravljena na odstop. Sporočevalec je še povedal, da je v bližini ljudi na Zemlji 91,3 milijonov nameščencev. Če se spomnite, sem v prejšnjem poročilu predpostavljal, da jih je do 500 milijonov.

Še dobro, da jih je manj, saj jih bomo zaradi tega lahko veliko hitreje uredili in poslali domov. Takoj sem poklical naše vesoljce in jim predlagal, da pripravijo sporočilo za karmičarske nameščence (inštalte).

Sprašujem se, zakaj je na našem planetu, kjer vsi iščemo samo ljubezen, ljubezen tako težko dosegljiva?

Pa saj ni, bo rekel marsikdo.

Poglejmo si empirično, kje vse je ljubezen ovrednotena, kot nekaj slabega. Vzel bom čisto banalen primer, tako da boste videli, na kakšne vse načine se poskuša čisto iskreno ljubezen prikazati v slabi luči.

Zadnje čase veliko slišimo in beremo o delovanju vizualizacij s katerimi lahko manifestiramo in pritegnemo obilje v naše življenje. Pojavljajo se raznorazne tehnike, knjige, tečaji itd. Napoleon Hill je bil pionir takšnega razmišljanja, ki je to sodobni družbi izpostavil ter napisal prvo knjigo že leta 1937 (Think and grow rich), prodana pa je bila v 20 mio nakladi. Drugi val je nekje proti koncu 90-ih spodbudil Kevin Trudeau in v Ameriki naredil pravo revolucijo. Potem je izšla še knjiga Skrivnost in tendenca tovrstnega razmišljanja, da lahko sami kreiramo svojo realnost, se je hitro razširila med ljudmi.

Smo pa ljudje tudi čedalje bolj nestrpni, tempo življenja je vse hitrejši in žal, če učinki niso takojšnji, idejo hitro zavržemo in se podamo nazaj na stara prepričanja.

Že nekaj let delam na sebi, mi je povedala Sabina. Ogromno sem že naredila, je dodala. 

Super, to je lepo slišati, sem odvrnil. Kako pa veste, koliko ste naredila na sebi, sem jo vprašal. 

Spremenila sem se, zelo, čutim v sebi, je odgovorila. 

Razumem in sem vesel za vas, sem ji povedal. Pa bi želela napredovati še hitreje, sem jo vprašal.

Kako pa to izgleda, je z zanimanjem vprašala. 

Imamo štirinajstletnega mulca. Brihtna glava, a kaj ko se počuti doma osamljenega. Edinec, starša sta izgubila smer krmarjenja njunega zakona, lovita se na brezveznih malenkostih in se neprestano prepirata. Našemu najstniku gre to zelo na živce, a sčasoma dobi debelo kožo in ju niti ne sliši več.

Starša se razideta in oče se odseli v sosednjo državo, kjer je dobil delo, mulc ostane z mamo doma. Oče želi vseeno sodelovati pri vzgoji sina, ker se zaveda, da sedaj prihaja zahtevno obdobje pubertete, pa da ne bi sine »zabluzil«, ga redno obiskuje, kolikor mu čas dopušča ali pa prebije sin vikende pri njemu.

Dragi Zemljani, z veseljem vam sporočam, da odlično napredujemo z osvobajanjem vesolja. Naši vesoljci so mi povedali, da smo skupaj z našimi prijatelji iz drugi galaksij osvobodili že več kot 400 milijonov galaksij. Bravo, naši!

Včeraj, to je 25. aprila 2021, je bil prelomni dan v zgodovini Zemlje. Naši vesoljci so mi sporočili, da je bil včeraj prvi dan, ko na Zemljo ni prišel niti en inkarnant iz drugih galaksij. Prav tako ni bilo nikogar iz naše galaksije, da bi se inkarniral v otroka, saj smo tudi njo že osvobodili.

Na Zemlji se vsako leto rodi približno 83 milijonov otrok. To pomeni, da vsak dan zanosi približno 227.397 žensk in vsak dan se rodi približno toliko otrok. To seveda pomeni, da morajo karmičarji iz celega vesolja vsak dan na Zemljo pripeljati oziroma teleportirati približno 227.397 inkarnantov, to je ljudi, moških in žensk z drugih planetov.

Vsakemu je avtoriteta to, kar mu nudi po njegovem pojmovanju boljše življenje.

Lahko komu govorimo največje modrosti, pa se ne bo zmenil kaj dosti za to, če pa mu kadar se zaveda in je pripravljen ponudimo na pravi način to, kar ga pelje v pravo življenje, bo pozorno poslušal in to poskušal najbolje, kot le zna udejanjiti.

Avtoriteta zunanja notranja

Katere avtoritete se moram čuvati?

Naši predniki so zelo dobro vedeli, zakaj je pomemben trpotec. Z njim so med drugim celo zdravili ugrize kač, saj trpotec, kot vemo danes, zelo dobro razstruplja kri. Za današnji čas, ko nas obremenjujejo novi respiratorni virusi, pa je trpotec pomemben predvsem zato, ker čisti dihala.

Kot pri mnogih zeliščih, pa se tudi pri trpotcu pogoste zatakne, ko se vprašamo, kako ga uporabiti, da bo zares učinkovit.

Če vam lahko dam le tri nasvete, kako lahko ustvarite izjemen partnerski odnos so to: izberite s sabo kompatibilnega partnerja, poglobita vajino prijateljstvo ter zaljubite se in uživajte v tem, kar imate.

Izberite s sabo kompatibilnega partnerja

Verjetno se strinjate, da sta naravi vode in olja tako različni, da tudi če ju mešamo, se slej ko prej ločita. Med njima ni tiste osnovne sorodnosti, ki bi ju povezovala v skupnost novega.

Poslanstvo je pot samoizpolnitve skozi osebno rast in razdajanje za druge ljudi.
Vsak od nas ima svoje fizično in svoje duhovno poslanstvo, ki se med seboj dopolnjujeta skozi aktivno življenje – individualno pot v sodelovanju z drugimi ljudmi. Vsi skupaj uresničujemo tudi širše poslanstvo, ki je v osnovi povezano z dvigom zavesti in razvojem človeštva kot celote. Vsak od nas je pri tem pomemben.

Prvi del svojega življenja se gradimo in oblikujemo predvsem svoje temelje za življenje, ki so tesno povezani z razvojem moči (premagovanje ovir in težav) ter našimi vrednotami, ki smo jih skozi lastno izkušnjo življenja ozavestili. Skozi pridobivanje znanja in izkušenj razvijemo nekatere svoje edinstvene sposobnosti, ki so osnova za našo samouresničitev. To je podobno, kot je za gradnjo hiše potrebno, da so njeni temelji stabilni, da je gradnja primerna dejavnosti, ki se bo v njej dogajala.

Morda sem jaz še ena tistih, ki je bila vzgajana v časih, ko se deklicam ni kaj prav veliko povedalo o spolnosti. Samo najnujnejše glede zaščite in pa ciklusa, ki ga ženske imamo. Vse je bilo tabu, tako da smo imele srečo, če je kakšna mama od prijateljic bila bolj odprta, da nam je posredovala informacije. Vse, kar sem vedela, je bilo, da naj spim s čimmanj moškimi, da ne bodo okrog govorili slabo o meni.

Knjig ni bilo prav veliko, ni bilo spleta, da bi se deklice same izobraževale na tem področju, tako da je bilo ustno izročilo skoraj vse, kar smo imele. In tako sem čakala, da me bo fant, s katerim bom prvič spala, naučil vseh tehnik in osnov, kako zadovoljiti sebe in njega. No in tudi te sreče nisem imela. Nekaj malega znanja sem tako vlekla iz prijateljic, ki so bile bolj odprte narave, iz kakšnih revij in če mi je morda uspelo kdaj ujeti kakšen pornografski film, za katere pa sem mnenja, da ne odražajo tega, kar bi želela jaz.

“Hočem rešiti svoje partnerstvo, pa sem že skoraj obupala. Prebrala sem že nešteto knjig, poslušam nasvete na YouTube, obiskala sem celo nekaj svetovalcev, pa se stvari skoraj nič ne premaknejo. Povejte mi, kaj delam narobe?” je vprašanje, ki ga pogosto dobim.

Zakaj stvari ne delujejo, kaj torej delate narobe?

Nič!

Kako nič?

Vse to, kar delate, je v redu. Problem je samo v tem, da to ni dovolj. Zato ne deluje!

Verni so za boga krivi in dolžni

Prisluhnimo svetim mukam Martina Luthra, ki je »skoraj obupal nad tem, da mu bo uspelo zadovoljiti Boga, ki ga je sovražil: “Kljub brezmadežnemu življenju meniha sem čutil, da sem grešnik s slabo vestjo pred Bogom. Prav tako nisem mogel verjeti, da mu ugajajo moja dejanja. Tega pravičniškega Boga, kaznovalca grešnikov, nisem ljubil, temveč sem ga preziral.

Bil sem dober menih, tako dosledno sem ubogal pravilo, da bi prišel v nebesa, če bi lahko prišel tja samo zaradi upoštevanja samostanskega reda. Vsi moji sodrugi v samostanu bi to potrdili … Toda moja vest mi ničesar ni zagotavljala, temveč me je venomer polnila z dvomi in govorila: Tega nisi storil prav. Nisi se dovolj pokesal. To si izpustil iz spovedi.« (Karen Armstrong, Zgodovina Boga)

Je že res, da se včasih z marsikom težko razumemo in ne najdemo skupnega jezika.

Ko se nam začne dogajati, da nas kar naprej motijo določene stvari pri osebah, s katerimi smo v kontaktu, pa se moramo vprašati, kje dejansko leži težava.

So določene osebe res tako težavne za razumeti ali bi lahko morda kdaj pogledali vase ter se vprašali, če bi lahko del težave rešili že sami pri sebi.

Piše: Aurigo

Moja ljuba Koroška. V srce se mi je bolj prirasla tista iz Avstrijskega dela ali t.i. Karantanija. Posebej v srži dveh krajev – dveh svetih Mihaelov – eden kraj leži pod Štalensko goro, drugi kraj pa ob reki Krki, grad Hochosterwitz, Šentvid na Koroškem, Železna kaplja, Dobrla vas, Mohliče in Junska Gora.

Ampak tudi slovenska Koroška ni od muh. Pred Pankracijevo cerkvijo sem doživel deja-vu, ko sem postal pred vhodom Svetih stopnic s poslikanimi oboki. Za odstrtje zmajevih črt, je v deležu več kot četrtine mojih raziskovanj sokriva dečva iz tega mesta. Srečal sem jo v temni poletni noči pred dobrimi dvajsetimi leti, v kraju kjer stoji hram arhangela Mihaela.

Nekateri menijo, da nam bodo v prihodnosti – podobno kot nenehno posodabljajo naše računalnike – vsakih nekaj mesecev nalagali genske posodobitve v obliki sodobnih cepiv. Drugi v zdajšnji pandemiji vidijo prav nasprotno – dokaz o tem, da nič ni tako inteligentno in učinkovito kot dobro delujoč imunski sistem, ki lahko povsem neopazno zajezi celo virus SARS-CoV-2 ter številne druge znane in neznane patogene.