Najtežji trenutki v moji veterinarski praksi so tisti, ki jih preživim s svojimi strankami, ki so poleg ob odhodu svoje ljubljene živali na drugi svet. Ko življenje postane breme, lahko ljudem pomagam tako, da jih prepričam, da bodo njihovi ljubljenci mirno umrli. Seveda je zelo boleče, ko se je treba odločiti za ta zadnji korak, in pogosto se ob žalujočih lastnikih počutim nemočen.

To je bilo pred Shanom.

Poklicali so me, da bi pregledal desetletnega psa Belkerja, ki je imel resne težave z zdravjem. Njegovi lastniki – Ron, njegova žena Lisa in njun mali sin Shane – so bili zelo navezani nanj in so upali na čudež. Po pregledu sem ugotovil, da ima pes raka.

Piše: Tatjana Svete

Med tekom se sproščajo hormoni sreče in dobrega razpoloženja
Maraton je tekaška preizkušnja, dolga 42,195 kilometra. Je najtežja športna disciplina. To razdaljo naj bi po legendi pred dva tisoč petsto leti pretekel grški vojak Fidipid. Po bitki na Maratonskem polju, kjer so Grki leta 490 pred našim štetjem porazili Perzijce, naj bi brez postanka pretekel razdaljo od Maratona do Aten, kjer je z besedami »Zmagali smo!« obvestil senat o velikem dogodku, nato pa zaradi izčrpanosti na mestu umrl.

Dandanes je letno organiziranih več kot petsto maratonov, na mnogih morajo tekače zaradi izčrpanosti oživljati, žal nekatere tudi neuspešno. Če se hočemo katerega udeležiti, se moramo nanj dobro pripraviti, zato prisluhnimo besedam izkušene tekačice Barbare Markun, magistre farmacije iz Gorenjskih lekarn.

Dokler bo laž v nas, bo zmeraj prihajala k nam na naša vrata srca in s tako ali drugačno pomembnostjo, zakrila vstop Božjemu, da bi se obdržala zakrivala vrednote, ki omogočajo pravo življenje, z obujanjem občutkov večvrednosti ali manjvrednosti in mešetarila, polna zmot o pravem življenju in osvoboditvi.

Zmeraj v drugačni preobleki.

Višje kot bomo dvignili srce, ne da bi odstranili očistili iz njega to, pametnejša in bolj zapeljiva bo postajala.

V otroštvu izoblikujemo pozitivne in negativne vzorce, ki nezavedno krmilijo naše življenje ter vplivajo na naše vedenje in pomembne odločitve tudi v odrasli dobi. Pri oblikovanju vzorcev imajo najpomembnejšo vlogo starši. Kako prepoznamo svoje nezavedne življenjske vzorce, ki nam škodijo in kako lahko vplivamo na oblikovanje pozitivnih vzorcev in navad pri svojem otroku?

Oblikovanje vzorcev v otroštvu
Ko se rodimo o sebi in svetu ne vemo nič. Smo namreč kot nepopisan list, naša zavest je nezaznamovana od izkušenj. Predstave o tem, kdo smo, kako pomembni smo, koliko ljubezni si zaslužimo, kakšno mesto v svetu nam pripada, kaj je "dobro" in kaj "slabo" itd., spoznamo v odnosih z ljudmi.

Piše: Devina Novak v novih Misterijih, www.misteriji.si

Izbira hrane odloča o življenju in smrti
»Nad svojim zdravjem, usodo in dolgoživostjo imamo ogromno moč. Veliko večino prezgodnjih smrti in invalidnosti je mogoče preprečiti z dovolj zdravo prehrano in življenjskim slogom,« nam zagotavlja ameriški zdravnik dr. Michael Greger, ustanovitelj spletnega portala NutritionFacts.org.

Spoznanja iz najnovejših dvajset tisoč študij in revij, ki jih je proučil, je strnil v novo knjigo Kako upočasnimo staranje s hrano (How Not to Age). Povzemamo njegove odgovore na vprašanja, ki so mu jih ob izidu knjige v ZDA postavljali ameriški kolegi.

»Kdo so ostareli ljudje, ki so ostali sami? Tisti, ki so živeli sebično življenje – ki so zahtevali razvedrilo, ko bi morali biti sami tisti, ki bi zabavali. Sreča in razvedrilo prihajata od znotraj, iz ljubezni do dela in knjig.

Če tega vrelca mladosti ne odkrijemo, preden nas doleti starost, se bomo na koncu znašli sami,« je zapisal zdravnik John H. Tilden( 1851 – 1940) pred sto leti v zdaj tudi v slovenščino prevedeni izjemni knjižici z naslovom Temeljni vzrok bolezni: zastrupitev krvi ali toksemija. V  njej trdi, da imajo bolezni en temeljni vzrok – zastrupitev krvi. In da je zato tudi zdravljenje eno samo: čiščenje.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Morali bi večkrat vzeti v roke Jurčiča, Aškerca, Finžgarja, Levstika
»Pravijo, da je pero močnejše od meča, ampak tudi v kovačnicah besed je treba včasih preliti kar nekaj miselnega znoja, da izoblikuješ pravo in zadeneš z njo žebljico na glavico,« pravi prevajalec Niki Neubauer, ki je za Ara založbo prevedel že veliko knjig. Med drugim Fantomski jaz Davida Icka, Kako ozdravimo s hrano in Kako upočasnimo staranje s hrano Michaela Gregerja, Vitamin C Steva Hickeya in Andrewa Saula, Ženske v hormonskem ravnovesju in Moški v hormonskem ravnovesju Sanje Toljan, pa Dokazi o nezemljanih Warrena Agiusa ... Z njim smo se pogovarjali o tem, kako uspe vse te zahtevne tematike tako berljivo in v bogati slovenščini približati slovenskim bralcem.

Niki Neubauer je po izobrazbi univerzitetni diplomirani novinar. Že več kot petintrideset let poklicno dela kot prevajalec. V tem času je prevedel več kot tisoč dokumentarnih filmov in več kot sto petdeset strokovnih knjig in priročnikov z najrazličnejših področij, od umetnosti, medicine, naravoslovja, zgodovine, psihologije in sociologije do športa, ekonomije in teologije.

Sprašujem se, ali bi bil svet kaj dosti drugačen, če skozi zgodovino ne bi bilo razsvetljenih mojstrov. Ali so kaj prispevali k duhovnemu razvoju ljudi s svojimi sporočili, oz. učenjem?

Po moje ne kaj dosti. Ker nagovarjati ego z duhovnimi vsebinami je isto, kot bi otroku govorili da je otročji. Zaradi tega bo otrok morda prevzel breme vloge odraslega, ne bo pa naredil nekega biološkega preskoka. Ne bo mu zaradi tega pri osmih letih zrastla brada. Tudi ego se pod vplivom duhovnih vsebin zna kultivirati in si nadeti svetniški sij, toda to še ne pomeni evolucijskega napredka v zavesti.

Piše: Dr. Vojka Bole-Hribovšek v Karma plus

REŠIMO SE OBČUTKA UJETOSTI
Pred kratkim sem imela predstavitev joge v zaporih. Veliko sem razmišljala o tem, kako tam voditi vadbo, katere so njene prednosti za vadeče, pa tudi za inštruktorje. Katere so tiste lastnosti, ki pri vadbi pomagajo in katere jo ovirajo? Skušala sem razumeti življenje v zaporu na osnovi tiste ure in četrt na teden, ki sem jo nameravala preživeti v tem okolju, v stiku z vadečimi in z osebjem.

Ob tem mi je prišla na misel Prešernova pesem, v kateri življenje v fizičnem telesu primerja z ječo. Kaj torej lahko naredimo, da se v njem ne bomo počutili ujete?

»Senca in anksiozne motnje

Senca lahko vpliva tudi na anksiozne motnje, kot sta generalizirana anksiozna motnja ali socialna anksioznost. Nerazrešeni strahovi, skrbi ali travmatične izkušnje, ki se nahajajo v nezavednem, lahko prispevajo k stalnim simptomom tesnobe. Obravnava Sence na terapiji ali v samorefleksiji lahko ublaži tesnobo in spodbudi čustveno dobro počutje.«

Zaradi nezavedanja so neprebujeni v stalnem stanju strahu, zaskrbljenosti, negotovosti, dvomov, sumov in drugih neprijetnih in škodljivih stanjih, kot je tudi anksioznost oziroma tesnoba. Senca ne samo da vpliva na različne čustveno-mentalne motnje, ona je Motnja, ki povzroča, ohranja in krepi vse osebnostne motnje.

Piše: Regina S. Rant

V tebi mora goreti, kar hočeš vzbuditi pri drugih.
Augustinus Aurelius

Vsa naša prizadevanja so osredotočena na to, da bi ustvarili harmonijo v življenju. Harmonija je stanje, ko so vsa področja našega življenja v ravnovesju: ljubezen, odnosi, kariera, družina in denar. Ker se to nikoli ne zgodi, je torej harmonija iluzija. Ali je torej smiselno, da zapravimo toliko energije za nekaj, kar ni dosegljivo? Je. V človekovi naravi je, da hoče nizati uspehe. Vsak korak bliže harmoniji ga navda s srečo in ponosom.

Včasih me kdo vpraša, kako deluje bioenergija. Njegova drža in glas izdajata strahospoštovanje; kot da gre za mogočno čarovnijo, nekaj nadnaravnega in nedoumljivega. Mnogokrat v resnici sprašuje, ali je zadeva obvladljiva ali lahko pobezlja in ga povsem spremeni. Se je z bioenergijo varno igrati ali jo je bolje pustiti pri miru?

Se je varno igrati z zdravili, orodji in napravami, ki jih uporabljajo zdravniki? Odgovor je jasen: »Ne!« V rokah nestrokovnjakov so te reči mogočna čarovnija, nekaj nadnaravnega in nedoumljivega, neobvladljivega, kar lahko pobezlja in te povsem spremeni … A vendar zdravstvo jemljemo kot naraven, vsakdanji in samoumeven pojav, bioenergijo pa kot nekaj, kar nas lahko vsak hip obda z bajeslovnimi liki …

… je naslov knjige pri nas neznanega francoskega seksologa Christopha Marxa, ki je konec leta izšla tudi v slovenskem prevodu. Kaj sploh je libido, ta skrivnostna sila? Želja po seksualni izkušnji? Spolno poželenje? Kako bi ga opredelili? Pogovarjali smo se z dr. Gabrijelo Simetinger in dr. Ireno Rahne Otorepec.

Ginekologinja in specialistka spolne medicine dr. Gabrijela Simetinger pojasni, da »gre za različne, čeprav med seboj tesno povezane pojme, ki jih je potrebno definirati. Izraz libido se v spolni medicini uporablja redko, če pa že, označuje željo po spolnosti (angleško sexual desire), ki je pri nekaterih ljudeh izražena močneje, pri drugih šibkeje. Odvisna je od vrste dejavnikov, tako bioloških in psiholoških, medosebnih, motivacijskih, družbeno- kulturoloških ter antropoloških. Zlasti zadnji imajo izrazito vrednostni značaj - so norme, zahteve, pričakovanja ...

S prihodom spomladi se je pričelo nabiranje čemaža oziroma medvedovega luka (Allium ursinum L.), ki je pri nas v zadnjih dvajsetih letih zelo priljubljena užitna divja rastlina, iz katere pripravljajo solate, juhe in namaze.

V Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana opozarjajo nabiralce čemaža na nevarnost zamenjave s podobnimi strupenimi rastlinami, kot je jesenski podlesek: "Čemaž in jesenski podlesek imata podobne podolgovate liste, zato so zamenjave pogoste in žal lahko tudi usodne za nabiralce ter njihove sorodnike in prijatelje."

Kako pomanjkanje energije vpliva na plodnost in kaj lahko storimo, da bo proizvodnja celične energije boljša? 

Več kot 90 odstotkov energije za delovanje telesa naj bi nastalo v mitohondrijih - celičnih elektrarnah. Te zaužite hranilne snovi (beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati) pretvorijo v energijo (molekule ATP). Kratko videoanimacijo tega procesa si lahko ogledate na https://www.youtube.com/watch?v=39HTpUG1MwQ. 
Zdravje in delovanje sleherne celice (tudi reproduktivnih organov) sta zato odvisna od dobrega delovanja celičnih elektrarn, saj se tam ustvarjena energija porablja za njene potrebe.

Telovadba je odlična zaščita pred prehladom in gripo, saj redna aerobna vadba, kot so tek, hitra hoja, kolesarjenje ali aerobika, krepi vaš imunski sistem ter prepolovi tveganje za bolezni. 

Da bi se zaščitili pred gripo in prehladom, bi morali vaditi vsak dan ali vsaj vsak drugi dan od 30 do 45 minut. Naš imunski sistem potrebuje aktivnost, da bi dobro deloval. Vsakič, ko telovadimo, spodbudimo cirkulacijo in ustvarjanje celic. Kaj pa, ko zbolimo? Ali je tudi tedaj dobro telovaditi?

Za slabim počutjem, ki ga lahko pogosto občutimo ob krajšanju dneva, se lahko skriva več dejavnikov.

Hormonsko neravnovesje
Naše čustveno ravnovesje oz. počutje je močno odvisno od usklajenega delovanja številnih hormonov. In dva izmed njih (melatonin in serotonin) sta postavljena na preizkušnjo prav s krajšanjem dneva. 

Nekateri ob nastopu jeseni obžalujejo, da ne bo več toliko toplega sončka, gibanja v naravi … in si zato slabo počutje po nepotrebnem ustvarjajo kar sami z negativnimi mislimi, ne da bi s tem res imeli težave. Drugi pa imajo ob prehodu iz svetlih v temne mesece resnično lahko težave, ki izvirajo iz hormonskega neravnovesja. Če so težave dolgotrajne in se ponavljajo, lahko gre celo za sezonsko depresijo. Znaki te so: zaskrbljenost, nihanja v počutju, napadi panike, pomanjkanje energije, razdražljivost, upad koncentracije, motnje v spanju, upad libida itd.

Ni potrebno, da je naše življenje komplicirano. Velikokrat ga zakompliciramo kar sami. Hromijo nas lastni dvomi v sebe. Vendar kolikor vemo, živimo samo enkrat. Zakaj ne bi imeli takega življenja, kot si ga želimo.

1. Pravilo - borite se za svoje cilje in želje
Zveni zelo preprosto, mar ne? Večinoma smo sami krivi za nedoseganje svojih želja. Menimo, da nismo dovolj dobri za dosego tega cilja, ali pa da si ne zaslužimo vsega, kar si želimo. Predstavljajte si, da ste dovolj dobri in kako bo izgledala vaša sanjska služba ali hiša ipd. Seveda je potrebno po sanjarjenju poprijeti tudi za delo.

Tveganja, če ne jemljemo zdravil?
Adherenca ali komplianca sta izraza, ki označujeta stopnjo, do katere se bolnik drži predpisane terapije. Da bi predpisana zdravila delovala, jih je potrebno jemati redno, v pravem odmerku in dovolj dolgo. Neupoštevanje terapevtskega režima lahko povzroči poslabšanje bolezni in njeno hitrejše napredovanje, pogostejše hospitalizacije in celo smrtni izid. Če se zdravljenje ne izvaja, kot je predpisano, to lahko znatno zmanjša delovno sposobnost kot tudi kakovost življenja.

Terapevtska (ne)komplianca /adherenca je značilna za številne kronične somatske bolezni, kot so hipertenzija, sladkorna bolezen, pa tudi za duševne motnje, zlasti shizofrenijo in motnje čustovanja. Raziskave kažejo, da se manj kot polovica pacientov drži predpisane sheme zdravljenja, kar predstavlja veliko zdravstveno težavo.

Piše: Dr. Vojka Bole-Hribovšek

Vsi si želimo biti ljubljeni in ljubiti. Ljubezen nas izpolnjuje in nam daje življenjsko radost. Pomaga nam v težkih časih, da ne obupamo. Blaži bolečine in zdravi naše rane. Kadar pa smo srečni, si želimo deliti svojo srečo s svojimi najdražjimi. Izražamo jo na tisoč načinov, tako kot obstaja na tisoče različnih rož, vse pa nas razveseljujejo s svojo lepoto in vonjem.

Izražanje ljubezni je odvisno od našega temperamenta, kulturnega okolja, narave odnosa in trenutnih življenjskih okoliščin, čeprav je ljubezen ena sama - naša bit, naš najboljši del, večna in vseobsegajoča.

Kadar imamo več časa za gibanje, lahko bolj pridemo v stik s svojim telesom. Telesno gibanje … Kako si ga predstavljate? Kot potenje v fitness klubu na eni od naprav za 'kurjenje' odvečne maščobe ali povečanje mišične mase, ko v ozadju 'tolče' neumorno ponavljajoči se ritem bolj ali manj divje glasbe, medtem pa naše misli blodijo naokoli? Kot lahkoten tek, živahno hojo ali plavanje – ali pa strm vzpon na enega od slovenskih dvatisočakov?

Ali pa kaj še bolj drznega in eksotičnega ob čemer se adrenalin izdatno sprošča v kri? Vse to so primerni načini, kako razgibati telo – nekateri so telesu in psihi bolj prijazni, drugi manj. Z nekaterimi vnašamo v svoje telo in življenje harmonijo, urejenost in subtilnost, z drugimi razdraženost in grobost.

»Senca v romantičnih odnosih

Senca lahko pomembno vpliva na romantične odnose, pogosto se kaže kot konflikti, projekcije ali boj za moč. Nerazrešena vprašanja iz preteklih izkušenj ali travme iz otroštva lahko vplivajo na naša pričakovanja, slog komuniciranja in sposobnost oblikovanja varne navezanosti. Vključevanje Sence omogoča bolj zdrave in izpolnjujoče odnose.

V romantičnih odnosih se lahko Senca kaže na različne načine, kot so strah pred intimnostjo, strah pred zapuščenostjo ali težnja po iskanju potrditve pri partnerju. Ti nezavedni vzorci lahko ustvarijo ovire za pristno povezanost in intimnost. S poglabljanjem v globine svoje Sence lahko odkrijemo temeljne vzroke teh vedenj ter si prizadevamo za zdravljenje in preobrazbo v naših romantičnih partnerstvih.«

Najbrž slišite pogosto od soljudi. To je sicer dobro, vsak pač je zelo poseben individuum, vendar se moramo zavedati, da se vsi spreminjamo. Tak ne moreš biti vse življenje. Poleg tega se spreminjajo ljudje okrog nas, spreminjajo se situacije, ljudje, ki nas spremljajo in nam nastavljajo ogledalo, spreminja se svet, znanje in naše želje. Če ostajamo trdno pri tem, da taki pač smo, bodo določeni ljudje odhajali iz našega življenja.

Osebno to trditev doživljam bolj kot neko varovalko, da določenih vedenj ne želimo spremeniti, kljub temu, da nas opozarjajo, da so destruktivna ali moteča.