NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

ponedeljek 16-sep
  • Stephen Turoff – Individualne terapije
  • Magic the gathering s kartologi

  • torek 17-sep
  • Bralna čajanka

  • sreda 18-sep
  • Motivacijske misli za lepo življenje
  • Bi nam morali biti naši otroci hvaležni
  • Je res vsaka stvar za nekaj dobra?
  • France Štiglic: Med ustvarjalnostjo in ideologijo

  • četrtek 19-sep
  • Uradni trening z lipicanci

  • petek 20-sep
  • Vesela trgatev na Krasu, s potepanjem in osmico

  • sobota 21-sep
  • Šola zmajeslovja: Uvod v zmajeslovje

  • nedelja 22-sep
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  • ponedeljek 23-sep
  • Viljem Gogala: Potopis

  • torek 24-sep
  • Predstava Zgodba o Lipici

  • sreda 25-sep
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini

  • četrtek 26-sep
  • Svetovni dan turizma

  • petek 27-sep
  • Predstava Zgodba o Lipici

  • sobota 28-sep
  • Lurd - Camino - Montserrat...popotovanje

  • nedelja 29-sep
  • Nedeljski bolšji trg in ulična prodaja

  • ponedeljek 30-sep
  • S kajakom v Trst na kavo in še kam

  • torek 01-okt
  • 19. Festival za tretje življenjsko obdobje
  • Skupina za izkustveno delo s čustvi

  • sreda 02-okt
  • S kajakom v Trst na kavo in še kam

  • četrtek 03-okt
  • 11. EFSMA kongres medicine športa
  • Obvladovanje in umirjanje stresa ter tesnobe z uporabo tehnik dihanja, čuječnosti, usmerjenega gibanja, sproščanja, meditacij

  • petek 04-okt
  • Gledališki tečaj

  • sobota 05-okt
  • Jestival okusov in umetnosti

  • nedelja 06-okt
  • Oktobrski izlet v Tivoli

  • ponedeljek 07-okt
  • Spomin na Luizo Pesjakovo

  • torek 08-okt
  • Srčna ustvarjalnica

  • sreda 09-okt
  • Svetovni dan pošte v Muzeju pošte in telekomunikacij

  • četrtek 10-okt
  • Mednarodna konferenca Evropskega združenja za vaskularno medicino ESVM / IVA
  • Ezoterična Indija

  • petek 11-okt
  • Abonma Veličastnih 7 2019/20

  • sobota 12-okt
  • Seminar Silva metode, tehnike kontrole in razvoja uma
  • Koncert DEVA PREMAL & MITEN in MANOSE Koncert »On the Wings of Mantra«

  • nedelja 13-okt
  • Z igro do dediščine v TMS 2019

  • ponedeljek 14-okt
  • Marko Ogris: Kako je človeku biti drevo?

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Odpuščanje – vstopnica za svobodo   
    sreda, 4. september 2019 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Corrie ten Boom je preživela drugo svetovno vojno v taborišču Ravensbruck. V prvih povojnih letih  je vodila predavanja, na katerih je obiskovalce učila in vzpodbujala k odpuščanju. Na Holandskem je svoj dom preuredila v okrevališče za žrtve nacističnega nasilja.

    Spoznala je, da: "Tisti, ki so bili sposobni odpustiti svojim prejšnjim sovražnikom, so bili zmožni vrniti se v zunanji svet in ponovno zgraditi svoja življenja, ne glede na to, kako jih je bilo tega strah. Tisti, ki so pestovali svojo zagrenjenost, pa so ostali pohabljenci."

    Kako in čemu odpustiti pijanemu vozniku, ki je v prometni nesreči razbil družino na koščke? Odpustiti partnerju skok čez plot? Odpustiti sebi, ker smo naredili napako? Morda je tolažeče spoznanje, da če življenje od nas zahteva delovanje v odpuščanju, je to znak, da smo sposobni odpreti srce zares na široko in lahko pogledamo globoko pod površino bolečega dogodka v sredico resnice.

    KAKO LJUDJE ODPUŠČAMO?

    Nihče se ne rodi obdarjen z naravnim talentom za odpuščanje. Vsi se ga moramo naučiti od začetka in pri učenju skoraj vedno naletimo na težave. Odpuščanje je dolgotrajen proces in je podobno odvajanju od kajenja: včasih je treba večkrat začeti na začetku, preden nam nazadnje uspe. Da smo začeli odpuščati, prepoznamo po tem, da krivcu ne želimo več le 'zob za zob', temveč si vmes kdaj pa kdaj oddahnemo tako, da si zaželimo mir in spravo.

    Najprej moramo sprejeti trden sklep, da hočemo začeti s procesom odpuščanja. Če lahko vsaj deloma raziščemo (skozi pogovor ali da se v mislih poskušamo vživeti v drugega), kaj je morda vplivalo na človeka in zakaj nas je prizadel, bomo že naredili prvi korak k odpuščanju. Če hočemo že na začetku razumeti vse, pričakujemo preveč. Takšna zahteva zavre proces odpuščanja.

    Ne glede na težo prekrška – princip odpuščanja je enak. Vije se skozi štiri stopnje: prizadetost, sovraštvo in jeza, zdravljenje ter ponovno zbližanje. Čustvo sovraštva nas ločuje od tistih, s katerimi bi morali sodelovati in  sobivati. Pogosto nas sovraštvo notranje razcepi, en del nas sovraži in drugi del ljubi to isto osebo (ali pa nam prišepetava, da ne smemo sovražiti). Sovraštvo ni isto kot jeza. Zdrava jeza nas žene v aktivnost, da se trudimo spremeniti tisto, kar nas je ranilo. Jeza nam lahko da moč, da stvari izboljšamo. Sovraštvo ne želi izboljšati stvari; želi jih poslabšati. Sovraštvo ima poseben priokus moči. Takrat se zdi odpuščanje kot mlahavost in nemoč. Ko snujemo načrte maščevanja, se počutimo močnejše in bolj primerno oborožene za povračilni udarec. 'Pojdi k vragu' se sliši mnogo bolj odločno kot 'odpuščam ti'. Sovraštvo lahko da človeku trenuten zagon za dejanja, ki pa ga hitro zmanjka, ko je najhujšega trpljenja konec. Potem se obrne razjedajoča moč sovraštva proti tistemu, ki sovraži.

    Zdravilo, ki ga lahko 'zastrupljeni' zaužije, je zmožnost pogledati na krivca skozi 'čudežna očala' – potrebno je razlepiti človeka od njegovega krivičnega dejanja. Ko ljudem odpuščamo, postopoma spoznavamo globljo resnico o njih, resnico, za katero smo bili prej zaradi sovraštva in bolečine slepi. To so ljudje s slabostmi, potrebami in napakami. Bili so ljudje, preden so nas prizadeli – in ljudje so tudi še zdaj. Šele tako ozaveščeni smo sposobni navezati stik in se pogovoriti o občutkih,  razlogih in posledicah dejanja. Ko pričnemo razumevati svoje sovražnike, običajno spet dobijo človeško velikost.

    K ponovnemu srečanju  morata prispevati obe strani. Sprva bo naše sporočilo potovalo do njih skozi filter njihovih želja in bojazni. Vsak naš zlog bodo hoteli preoblikovati tako, da bo pravšnji za sporočilo, ki ga želijo slišati iz naših ust. Želeli bodo zmanjšati svoj občutek krivde. Zato moramo poskrbeti, da dovolj dolgo poslušajo, da nas razumejo. Povzročitelji naše bolečine morajo zvedeti, da so nas globoko prizadeli. Morda bodo osupli, da je njihovo malo kopje zarezalo v nas tako globoko. Ne smemo pričakovati, da se bodo strinjali z nami o vseh podrobnostih. Nikoli se dva človeka ne spomnita bolečega dogodka enako, v istih barvah in  enakih prizorih. In tudi mi se moramo potruditi prisluhniti njihovim razlogom za dejanje. Nato morajo iskreno obžalovati, kar so nam storili. Obljubiti morajo, da se bodo v prihodnje trudili bolje ravnati. Na nas je, da sprejmemo tveganje, da zbremo pogum in damo sočloveku možnost za bolj pravilen odnos v prihodnosti. Morda nas bo strah - da če se ponovi, ne bomo zmogli prenesti. Ni nobenih zagotovil, da se ne bo ponovilo. Le tvegamo lahko, ponudimo priložnost za spravo, za popravni izpit. Če smo nekomu odpustili in obstaja možnost, da se vrne v naše življenje, se moramo odkrito vprašati - kaj se je v tem času spremenilo. Začnemo znova - ne tam, kjer smo bili nekoč in kjer bi radi bili, ampak samo tam, kjer smo in s tistim, kar nam je na dosegu rok.

    KAJ NI ODPUŠČANJE?

    Odpustiti ni pozabiti. Pozabljamo le tiste stvari, ki so preveč malenkostne, da bi se ubadali z njimi ali ki so preveč strašne, da bi jih zmogli obvladati in sprejeti. Ko odpustimo, si nato lahko dovolimo, da pozabimo. Takrat je v pozabljanju olajšanje, znamenje zdravja in ne več zvijača do samega sebe.

    Odpustiti ni zgladiti spor. Nekateri naredijo vse, da zgladijo spore. Utišajo nas, tolažijo nas, nam kupujejo tolažilna darila. Po njihovem tisto, zaradi česar smo jezni, ni vredno hrupa. Vedno jemljejo ostrino naši jezi, pomirjajo vzdušje, pravijo: "Odpusti in pozabi!", v resnici pa morda mislijo: "Ne zganjaj cirkusa, ne prenesem tega hrupa!"

    Odpustiti ni strpnost. Npr. mlad fant je oropal trgovca in ga pri tem s strelnim orožjem težko ranil. Trgovec se je potrudil fanta videti kot šibko bitje, ki mu je treba dati priložnost, in ne kot pokvarjenega mulca, ki je streljal nanj. Ponudil mu je honorarno delo. Ni pa se bil pripravljen sprijazniti z dejanjem streljanja. Na sodni razpravi je pošteno pričal in fant je bil obsojen na primerno zaporno kazen. Ko nekomu odpustimo, to ne pomeni, da toleriramo njegovo dejanje, ki nam je prizadelo trpljenje.

    V ODPUŠČANJU JE MOČ LJUBEZNI

    Sila, ki stoji za odpuščanjem, je ljubezen. Ljubezen ni mehko, nejasno čustvo zaradi katerega nekomu spregledamo skoraj vse, pa naj nam naredi, kar hoče. Zaradi ljubezni ne opletamo kot marioneta v rokah tistih, ki nas prizadenejo. Ljubezen odpušča – a samo zato, ker je močna. Ljubezen nam ne bo dovolila, da se zaklenemo v ječo grenkih spominov. Opogumila nas bo, da bomo enkrat zmogli izreči: "Dovolj je bilo." Ljubezen da moč, da se vzpnemo nad željo po maščevanju, ki ne prinese olajšanja, niti ne izenači položaja. Je verižna reakcija, ki gre svojo pot, nenačrtovano in  nenadzorovano. Oko za oko … in na koncu življenje za življenje. Gandhijeve besede so: "Če živimo po načelu oko za oko, bo na koncu ves svet slep." Odpuščanje ponuja priložnost za spravo, je priložnost za skupno življenje namesto za skupno smrt.

    Odpustimo lahko vsakomur, ne samo tistemu, ki bo zmožen ponovno vstopiti v skupen odnos. Torej tudi mrtvemu ali nekomu, ki mu ni mar za naš klic po odpuščanju. Ne odpuščamo samo zaradi drugih, temveč tudi sebi v dobro, v olajšanje in osvoboditev. Morda najtežje pa je odpuščati sebi. Sebe lahko s sovraštvom izjedamo do temeljev. Sovraštvo zatre naše veselje do življenja.

    Včasih je težko odpustiti usodi (življenju, Bogu), ker nas je pripeljala v neko težko preizkušnjo. Od bolečine smo zatopljeni le v ozek izsek življenjskega prizora; zaradi prizadetosti ne vidimo celotne slike. Smo kot sprehajalci na velikem mestnem trgu: vidimo le koščke velikega mozaika. Ko bi se lahko povzpeli na balkon hiše ob trgu, pa bi znali svoj prej majhen in nejasen košček prepoznati kot nenadomestljiv delček večjega vzorca. Iz razdalje lahko vidimo, da Bog (življenje, usoda) stvari sestavlja v celoto. Tudi naše največje bolečine so tonski prameni v velikem božjem koncertu. Morda celo Bog trpi skupaj z nami, da bi skozi nas kot majhen delček Njega samega ozdravil majhen košček Svojega sveta. Morda se Bog trudi skozi vsakogar od nas, skozi radosti in težave naše male osebne zgodbe ustvariti nov svet, v katerem bo več harmonije in miru.

    ODPUŠČANJE JE KOT NALAŠČ ZA NEPOPOLNE LJUDI

    Ko nas nekdo prizadene, se vedno počutimo kot nedolžne ovčice. Toda -  smo vedno zares popolnoma nedolžni? Da nas je nekdo zlorabil, še ne pomeni, da smo mi edini dober lik v zgodbi. Pogosto prispevamo tudi sami. Postavimo se v tako življenjsko držo, da nas mora nekdo ali nekaj prizadeti. Včasih kar kličemo bolečino … K partnerjevi nezvestobi lahko prispevamo, ko prevečkrat ne upoštevamo njegove potrebe in želje. Življenje nas sooča s samim seboj potem, ko se na pritrdilni šepet intuicije odzovemo z 'ne'. Ni vedno vse črno-belo, ni eden le krvnik in drugi le žrtev.

    Odpuščanje je tiho in nevidno dejanje čudeža, ki ga komaj kdo poleg nas opazi. Izvedemo ga sami, iz lastne svobodne odločitve. Z odpuščanjem prečistimo svoje življenje, da se lahko skozenj pretoči več ljubezni. Preteklosti ne moremo spremeniti ali izbrisati, lahko samo pocelimo rano, ki je edina ostala živa iz  preteklosti. Odpuščanje je vstopnica za svobodo. Je priložnost, da se preteklost povrne v preteklost in da se lahko svobodneje in bolj pravilno odpremo novim priložnostim.

    (Priporočilo v branje: Lewis B. Smedes: 'Odpusti in pozabi - kako zacelimo rane, ki jih nismo zaslužili', založba Ganeš, 1999)

    Barbara Vrečko
    Vir: www.cdk.si/soutripanje

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.cdk.si/soutripanje
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Osebna rast in odnosi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Odpuščanje – vstopnica za svobodo | 2 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Odpuščanje – vstopnica za svobodo

    Prispeval/a: Nan dne sreda, 4. september 2019 @ 10:58 CEST

    "Tisti, ki so pestovali svojo zagrenjenost, pa so ostali pohabljenci."
    .....................

    Grdo stigmatiziranje.
    Krivec pa sebi vse odpustiil in potabil.


    Odpuščanje – vstopnica za svobodo

    Prispeval/a: Nan dne sreda, 4. september 2019 @ 13:12 CEST

    ..."pozabil"


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2019 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,92 seconds