Marsikomu pri realizaciji ciljev, pomembnih odločitvah, javnem nastopanju, odločitvi za nov posel ali pa pri temu, da nekoga povabi na zmenek primanjkuje ravno Poguma.
V SSKJ je pogum opisan kot: pogúm -a m (u) pripravljenost storiti kaj kljub težavam, nevarnosti:
Ste kdaj opazovali glavnega junaka, kako pogumno stopi na bojno polje, v dvoboj, v gorečo hišo, akcijo, velikokrat celo v gotovo smrt? A ne izgleda neustrašno? Kot nekdo, ki je dal vsa čustva na stran in se lotil akcije, ne glede na vse.
Večina ljudi s katerimi se pogovarjam, si tako predstavlja POGUM. Pogumen človek nima ali pa si ne dovoli občutiti strahu!
"Ko se bom počutil dovolj močnega, zagotovo stopim v akcijo!" "Danes se še ne bom lotil projekta, raje bom prebral še to knjigo, ki mi bo zares pomagala in dala nova spoznanja ter moč, nato pa takoj začnem!" "Ko bom imel dovolj denarja, bom lahko srečen." "Še en kozarček, nato pa jo / ga povabim na zmenek." "Počakam na pravi trenutek, ko bom začutil, da je to v resnici to, nato pa odprem svoje podjetje, menjam službo, kupim stanovanje, jo zaprosim..." "Ko bi bil vsaj bolj POGUMEN, bi bilo vse drugače." "Poglej ga korenjaka kako pogumen je, sploh ne odlaša ampak se vsega loti z lahkoto."
Vse to so notranji monologi ali pa pogovori med prijatelji, ki se velikokrat nikoli ne uresničijo. Kako to?
Zato, ker se zgoraj našteta razmišljanja ne skladajo z definicijo Poguma. SSKJ pravi: POGUM - pripravljenost storiti kaj kljub težavam; nevarnosti.
Kar po domače povedano pomeni, pripravljenost delovati, iti v akcijo kljub strahu!
Omejujoči nezavedni mehanizmi nam prikažejo Pogum kot stanje brez strahu! Logično je, da potem želimo tudi sami najprej vzpostaviti stanje brez občutkov strahu, šele potem se bomo lotili dejanj. Beremo knjige, se pogovarjamo, raziskujemo, se udeležujemo delavnic, hodimo na treninge... vse z namenom, da eliminiramo, uničimo, zanikamo, odstranimo strah. Ko bo občutek strahu izginil, se bomo lotili dejanj.
Vsake toliko časa "preverimo", ali nas je še vedno strah ob misli na izvedbo, akcijo, ali ne. V večini primerov strah ne izgine in mi zadevo znova preložimo.
Na ta način izgubimo odlične priložnosti. Akcije se ne lotimo, oziroma se je šele po letih odlašanja.
Pogum je delovanje kljub strahu! V kolikor nas ni strah, tudi ne potrebujemo poguma. Čemu bi ga potrebovali, če nas ni strah?! Samo zaradi primerjanja z drugimi opišemo določeno posameznikovo dejanje za POGUMNO. V kolikor se mi bojimo nečesa in vidimo nekoga, ki to počenja, je za nas ta oseba pogumna. Če te osebe ni strah, ni pogumna. Zakaj? Ker avtomatično izpelje akcijo. Ker definicija v SSKJ jasno pove, pogum je delovanje kljub strahu, težavam...
Povzetek: Ne borite se proti strahu, proti lastnim čustvom. Tudi jih ne prikrivajte ali zanikajte. Kdor deluje kljub nevarnosti, strahu, negotovosti je Pogumen človek.
V naših krajih rečemo nekomu, ki ni pogumen "mevža". Ker si nihče ne želi biti označen z takim pridevkom, se borimo, da bi nas označili kot pogumno osebo. Ponovno se bom vrnil na definicijo v SSKJ, POGUM je akcija kljub temu, da občutimo strah. Iz te definicije sledi, da Pogumen človek ni kot nekakšen robot, ki je brez čustev ali pa svoja čustva zanika - potlači, ampak je preprosto "mevža" v akciji!
Marsikomu pri realizaciji ciljev, pomembnih odločitvah, javnem nastopanju, odločitvi za nov posel ali pa pri temu, da nekoga povabi na zmenek primanjkuje ravno Poguma. 
