Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
nedelja, 29. avgust 2004 @ 06:43 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Mir se začne z dihom, z mislijo, z izbiro.
Začne se v hipu, ko se odločiš opustiti svoj strah, opustiti sovraštvo.
Sovraštvo ne vodi v mir, celo sovraštvo tistih ne, ki ustvarjajo vojne.
SOVRAŠTVO HRANI TISTE, KI USTVARJAJO VOJNE.
Mir se začne takrat, ko se odločiš nehati z bojevanjem.
NE MOREŠ SE BORITI ZA MIR. Borba za mir ni miroljubna.
Mir se začne, ko se odločiš objeti sovražnika.
MIR NIMA SOVRAŽNIKOV.
Mir se začne, ko se nasmehneš, ko pomagaš, ko poslušaš,
ko dihaš... dihaš... dihaš...
Ko dihaš počasi in zavestno (4. sekunde vdihneš, 4. sekunde izdihneš)
Umiriš stresno presnovo svojega telesa, se pričenjaš umirjati, ustvariš svoj mir.
PREDSTAVLJAJ SI SLEHERNEGA NA TEJ ZEMLJI KAKO TAKO DIHA.
SE UMIRJA, USTVARJA MIR.
Mir se začne ta trenutek, ta hip,
Mir se začne s teboj...
torek, 24. avgust 2004 @ 07:33 CEST
Uporabnik: ana
Nekoč je prišel v mesto prerok, da bi spreobrnil tamkajšnje prebivalce. Sprva so ljudje poslušali njegove pridige, postopoma pa so začeli odpadati, tako da nazadnje ni bilo več žive duše, ki bi še poslušala preroka, ko je govoril.
Nekega dne je prišel mimo popotnik in rekel preroku:
»Zakaj še vedno pridigaš? Ali ne vidiš, da je tvoje poslanstvo brezupno?«
Prerok mu je odvrnil:
»V začetku sem upal, da jih bom spremenil. Zdaj pa vpijem le zato, da jim preprečim, da bi oni spremenili mene.«
sreda, 18. avgust 2004 @ 07:00 CEST
Uporabnik: ana
iz knjige Boža Rustja
GRADITI ZA PRIHODNOST
Živel je bogat človek, ki je rad delal dobro. Nekega dne je opazil, v kakšni revščini živi ubog tesar. Bogataš ga je poklical k sebi in mu zaupal gradnjo imenitne hiše. Rekel mu je, naj uporablja najboljše gradivo in povabi k delu najboljše mojstre. Sam odhaja na potovanje in upa, da bo hiša končana, ko se vrne.
Tesar je skoparil pri gradivu, delo zaupal nemarnim delavcem, ki jih je slabo plačeval, njihove napake pa je prekrival z oblogami in barvami.
Ko se je bogati mož vrnil, mu je tesar prinesel ključ od nove hiše. Bogataš pa mu je ključe vrnil in dejal:
»To hišo sem dal zgraditi zate. Poklanjam jo tebi in tvoji družini.«
V prihodnjih letih je tesar močno obžaloval, ker je goljufal samega sebe.
»Ko bi bil vedel,« si je govoril,«da hišo gradim zase!«
torek, 17. avgust 2004 @ 07:00 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Igor Kononenko
Alan Watts (1915-1973) Teolog, mistični filozof in duhovni učitelj
Rodil se je v Angliji. Zgodaj se je začel zanimati za duhovne vede. Zelo so ga pritegnile vzhodne duhovne tradicije. Že pri dvajsetih letih je napisal prvo knjigo »Duh Zena«. Po poroki se je leta 1938 preselil v ZDA. Magistriral je iz teologije in nekaj časa deloval kot duhovnik anglikanske cerkve. Napisal je več kot 25 knjig, veliko je potoval in predaval ter bil aktivno prisoten v javnosti preko medijev. Primerjal je krščanstvo z vzhodnjaškimi tradicijami hinduizma, budizma, taoizma in zena. Zaslovel je kot eden vodilnih zahodnih razlagalcev vzhodnjaške filozofije. Bil je sodelavec več univerz, dekan Ameriške akademije za azijske študije v San Franciscu ter svetovalec za psihiatrične inštitucije in bolnice.
Poglavitno sporočilo Alana Wattsa je, da je »jaz«, »sebstvo«, »ego«, »osebnost« iluzija, ki je tudi glavni vzrok za notranji nemir, strah, napetost in sploh vse težave našega življenja. Ne čutimo se povezani s celim vesoljem in se omejimo s kožo našega telesa, ker smo v našem umu ustvarili abstraktno idejo o sebi. Ko se začnemo posvečati iskanju samega sebe, se iskreno sprašujemo »kdo sem jaz?«, začnemo podirati zidove ega, plast za plastjo, dokler na koncu ne pridemo do niča, praznine. Takrat se zavemo, da smo neločljivo povezani z vsem kar obstaja, smo hkrati telo in zemlja, na kateri telo stoji, hkrati pljuča in zrak, ki ga dihamo, hkrati koža in sončna svetloba, ki sije na nas, hkrati množica celic našega telesa kot tudi množica ozvezdij in galaksij v vesolju. Ko se ego razblini, je individualnost nepotrebna, kot postanejo smešna in nepotrebna preštevilna vprašanja, ki si jih postavlja razum, osebnost (»persona« = maska) odpade in zaživimo v sedanjem trenutku v popolni harmoniji z vsem vesoljem.
nedelja, 15. avgust 2004 @ 21:15 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Kar zadeva književno izobrazbo, lahko dohajam druge, če se potrudim.
Nisem pa še dosegel tiste stopnje plemenitega človeka, ki v svoji osebi spreminja prepričanja v dejanja.
nedelja, 15. avgust 2004 @ 06:34 CEST
Uporabnik: jaka
Vsaka želja;
je bila,
je še,
in še vedno bo;
IZPOLNJENA.
Vsaka želja.
Bolj ko smo zbližani s to željo,
prej bo izpolnjena.
V vsaki želji biva seme. V tem semenu
so zapisani zakoni izpolnitve.
Ti vibrirajo določeno frekvenco. Slej ko prej,
bodo te frekvence zajele tisti segment bitja,
v katerem bo želja izpolnjena. Zato;
pazi se, kaj si želiš.
Obstaja želja vseh želja.
Če se že sprašuješ, katera želja je ta,
naj ti povem le, da je izpolnitev že napol
tvoja.
Vse se mora zgoditi tako, kot se mora.
Drugače se ne more.
četrtek, 5. avgust 2004 @ 04:44 CEST
Uporabnik: arlena
Osnovni življenski nauk je Ljubezen.
Ljubezen je tako močna, da je ni mogoče uničiti , čeprav je neotipljiva.
Lahko jo spoznaš , lahko jo občutiš, kljub temu pa se je ne moreš oklepati, kajti , kakor hitro to poskusiš , se ti izmuzne kot živo srebro.
Ljubezni si ni mogoče lastiti, svobodna je, kot veter in se premakne, kamor hoče.
Ljubezen ne pozna omejitev in zaprek.
Z Ljubeznijo prihaja svoboda.
Strah je tisti , ki veže in omejuje Dušo.
Ljubezen pa jo osvobaja in trga vse vezi.
Ljubezen odpira vsa vrata , spreminja življenja in mehča še tako trda srca.
Ljubezen je ustvarjalna ; gradi in ustvarja lepoto , harmonijo in Enost.
Deluje ZA in nikoli proti.
Prinaša tolikšno radost , da je ni mogoče zatreti....Pleše in poje skozi življenje...
Je v tvojem srcu Ljubezen ?
Ljubezen do sebe ?
Ljubezen do drugih ?
Začne se vedno v tebi ... in deluje navzven...
petek, 30. julij 2004 @ 04:58 CEST
Uporabnik: Andres
Mogoče nam je namenjeno, da se najprej zbližamo z napačnimi ljudmi, in šele potem najdemo tiste s katerimi delimo nas osebno.
Mogoče se odpirajo vrata zadovoljstva v trenutku, ko se priprejo tista, skozi katera je v naše življenje pritekalo nezadovljstvo.
Mogoče je tvoj najboljši prijatelj tisti s katerim se brez vzpodbude podaš na verando. Ko se ločita dobiš občutek kot da si ravnokar doživljal najlepši trenutek v tvojem življenju.
ponedeljek, 26. julij 2004 @ 06:44 CEST
Uporabnik: ana
Govoriti prav, pomeni, prebiti oklep svojega srca in ga odpreti za druge, drugemu dovoliti dostop do svojega srca, da se lahko razvije medsebojni odnos in nastane zaupanje. Ko govorimo, poči oklep, ki obdaja naše srce. To kar plane iz nas. Z drugimi delimo svoja čustva, svoj glas, svojo dobro voljo. Uglašeni postanemo, če je govorjenje v soglasju s srcem in če dovolimo svojim čustvom, da zazvenijo.
nedelja, 18. julij 2004 @ 21:22 CEST
Uporabnik: arlena
Nekoč je mala rožica zahrepenela, da bi bila kot sonce,
in njena njena prošnja in mila želja sta bili tako goreči in čisti,
da se je sonce sklonilo,
jo pobožalo in pozlatilo...
torek, 13. julij 2004 @ 05:14 CEST
Uporabnik: Marjana
Kar sem dejal, ni nikoli spremenilo nikogar; kar so razumeli, jih je.
Paul P.
Kako pogosto smo dali vse od sebe, da bi spremenili nekoga drugega? Kako divje smo poskušali prisiliti ljubljenega, da bi videl luč? Kako brezupno smo gledali uničujoč vzorec - morda vzorec, ki ga dobro poznamo iz osebne izkušnje - ki je prinesel ogromno bolečino nekomu, ki nam je drag?