Tisto, kar sodobnemu človeku najbolj manjka je - poznavanje samega sebe. A ne fizioloških mehanizmov in dogajanj v njegovem telesu. Ti so le odraz kompleksnega notranjega dogajanja, ki se vrši v zavesti.

Človek bi moral spoznati delovanje in zakonitosti svoje zavesti, kjer ima um odločilno vlogo. Prav um je krivec za težave, s katerimi se soočamo. Treba mu je vzeti iz rok vajeti, ki ga postavljajo v vlogo brezobzirnega, brezvestnega uničevalca človeka in sveta. Iz pomočnika se je namreč prelevil v gospodarja, ki odloča o vsem. Namesto, da bi ga uporabljali, on uporablja nas. Celo istimo se z njim. Verjamemo, da smo isto kot naš um. To je zabloda. Instrument je prevzel kontrolo nad nami, a se tega sploh ne zavedamo!

(starec:) Pozdravljen, mladi mož. Precej zdelan si videti danes. Očitno te je napadel prehlad.

(Tomaž:) Ja stari. Čisto sem fuč. Najraje bi šel v posteljo, pa imam še nekaj nujnih opravkov. Ko bi si lahko pomagal s kakim dobrim zdravilom...

Morda ti bo pa tale pogovor pomagal. Veš, v zvezi z zdravjem veljajo določeni stereotipi, ki nam zelo otežujejo zdravljenje. Le malo ljudi se zaveda, da nam dvom v lastno zdravje povzroči veliko škode.

Čakaj, čakaj! Tega pa ne razumem. Jasno, da dvomimo! Vsak, ki je bil kdaj resneje bolan, ve, da je bolezen presneto resna reč. In če veš, kaj te vse ogroža, ti je jasno, da se zdravje lahko hitro zruši.

Piše: Mag. Anita Škof v Karma plus

Priča smo spremembam, ki vodijo v Zlato dobo človeštva in po katerih se oznanja. Religije bodo razpadle in izražena bo brezpogojna Ljubezen. Svetovni sistemi se bodo zrušili, vstal bo Človek - enost moškega in pozabljenega ženskega principa, Boga-Boginje. Telepatsko komuniciranje bo nadomestilo množične medije, obujamo stvariteljsko notranje Zavedanje - SEM. Zaključili bomo ciklus razodevanja Duha skozi materijo in obvladovali materijo skozi Duha. Proces utelešenja Belega bratstva že poteka, pripravljamo se na prihod Mesije.

Ljubezen namesto religij
Živimo čas, ki ga je napovedal Jezus Kristus: "Ko pride On, Duh Resnice, vas bo uvedel v vso Resnico!" Doživljamo ga kot veliko duhovno prebujenje, preobrat navznoter. Izkušanje tega, da ima vsak lastno pot in individualen odnos do Boga-Boginje, kajti vera ni religija. Religija je sistem, ki lahko vero ubije. Vera je notranje vedenje, zaupanje in je Ljubezen, ki gore premika.

Kaj je sreča? Na nekem predavanju je bilo postavljeno to vprašanje:«Ali je lahko nekdo srečen, ne da bi bil srečen?« Izrazi prisotnih so kazali osuplost, nezaupanje. Končno je odgovoril nek moški:«Vse je odvisno od življenjskega pogleda, ki ga ta oseba ima. Če ima nekdo nekaj, kar je v njegovih očeh važnejše od enostavne, navadne vsakdanje sreče, potem je navkljub vsemu lahko srečen.«

Le kakšna je ta sila, ki daje nekomu, njej ali njemu, prostost. svobodo, da se dvigne iznad zunanje ali notranje nesreče in da le-to doživi kakor srečo? V svojem delu je nemški pesnik Friedrich Schiller rekel, da občutek navdušenja nad nečem ustvari mešanico veselja in žalosti. Glede na«splet teh dveh nasprotujočih si občutkov« je sklepal, da so ljudje opremljeni z dvema nasprotnima naravama. Ko se nam posreči, da se dvignemo nad svoje okoliščine, se običajno zdi, da potrebuje naš duh manj čutnih spodbud. Po Schillerju ni nujno , da zakoni te narave nekoga zavezujejo, ko ima enkrat v posesti svojo Bit, ki je pa povsem neodvisna od izkušenj naših čutil. Tako je prišel do sklepa, da so ljudje kakor sužnji podjarmljeni nasilju svojih občutkov.

Pred leti sem imela par tečajev Globinske meditacije na srednješolskem Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Škofji Loki. To je bila moja prva izkušnja pri uvajanju mladih ljudi, ki so imeli težave z vidom, v meditacijo. Tečaju so se pridružili tudi nekateri izmed učiteljev na tej šoli.

Pred tem sem ljudi z belo palico ali z očali z zelo debelimi lečami le tu in tam videla na ulici, tukaj pa smo se po nekaj ur na dan srečevali skoraj cel teden. To je bila zame zelo dragocena izkušnja. Dosti smo se pogovarjali o tem, kaj pomeni 'videti' in kaj 'biti slep'. Če se o tem pogovarjaš z razmišljajočimi mladimi ljudmi, ki v življenju še niso videli svetlobe, je pogovor drugačen, kot če se pogovarjaš z običajnimi sogovorniki.

Obstaja mnogo različnih vrst in pojmovanj svobode. Duhovna, psihološka in materialna so tri vrste, ki bi lahko vključevale vse druge oblike, kot so ekonomske in politične svoboščine, s katerimi se ne bomo ukvarjali v tem članku, pa čeprav ne zanikamo njihovega pomena.

V vsaki od svojih oblik je svoboda gotovo relativna stvar. Mi v svoji zavesti vsak dan izkušamo različne stopnje svobode kot tudi različne stopnje pomanjkanja svobode. Dejansko mi vse bolj in bolj spoznavamo, da je izraz ‘relativno’ vključen v praktično vsako ugotovitev nekega dejstva, ki jo izrazimo.

Prostozidarstvo je staro kot zemljsko človeštvo samo in izvira neposredno iz misterijev, namreč iz božanske skrivnosti, ki neprestano teži za tem, da bi človeštvo dvignila iz padlega stanja nižjega življenja k Prvotni svetlobi. Zaradi tega se ni prvotno prostozidarstvo nikoli ukvarjalo z gojenjem meščanske etike in bratstva ali s prakso humanitarnih dejavnosti. Drugače rečeno, nikoli ni bilo usmerjeno h kulturi na horizentalnem nivoju.

Prostozidastvo je bila in je še metoda, po kateri se lahko padlo človeštvo, današnje ponarejeno človeško bitje, povrne k svoji pretekli slavi. Temu, ki hodi po tej poti, postanejo etika, bratstvo in humanost razumljive same po sebi.

Preden je Gregg dobil službo kot voznik kamiona, je učil matematiko na kmetijski šoli. Kot učitelj je imel le malo denarja in časa. Prevozništvo mu je dalo oboje. Za volanom je imel dovolj časa, da je razmišljal o Realnosti. In v kamionu je lahko prav tako nemoteno meditiral kot v svojem stanovanju. Prišel je na mojo delavnico “Samo-izpopolnjevanje: ključi vzhoda”, da bi se naučil, kako uskladiti duhovna in seksualna prizadevanja.

Gregg nam je pripovedoval o svojem guruju. “Je Američanka, babica, ki živi v Kaliforniji in je dosegla zenit človeškega potenciala. Ne glede na to, kaj se dogaja, je vedno blažena. Izžareva mir, ljubezen in svetlobo. Zadnjič, ko sem bil pri njej, je govorila o spolnosti. ‘Dokler ne obvladamo spolne sle’, je rekla, ‘je naš duhovni napredek omejen.’ Ni razložila zakaj. Od takrat me ta trditev preganja.

Mir srca je sposobnost videti tudi nevidno in vstopiti v polje sigurnosti. Nemir – vsi ga še predobro poznamo. Nikoli nimamo dovolj časa, da bi opravili vse, kar naj bi opravili. Zdi se da čas teče vedno hitreje, mi pa capljamo vedno bolj za njim. Pogosto ga hočemo ustaviti v zmotnem prepričanju, da bomo imeli potem več časa, da bomo v miru naredili vse, kar nam je obtičalo. Vendar se zdi, da se za takim ustavljanjem skriva zmota, to je prej nemir vzrok za čas in ne posledica časa. Da, če natanko pogledamo, se zdi, da je nemir istoveten s časom.

Naši čuti so orodja zunanjih želja- želja do stvari tega sveta. Želje so tisto, kar nas stalno zadržuje v gibanju, naše srce vedno znova vznemirjajo nove želje, kar se mora končno odraziti s čuti. Želje nas povezujejo s časom in prostorom. Priklenjeni na naše umirljivo snovno telo, so gnani z nemirom željnega srca, kot urno nihalo nihamo sem ter tja med poloma nasprotij. Tako postanemo sužnji zemeljskega časa in prostora. Šele po dolgih izkušnjah iz mnogih inkarnacij končno v nekem trenutku odkrijemo, da nam stopanje skozi obdobja ne prinaša stalnega miru, ampak nas zapleta v vedno nove iluzije.

Ljudje smo nekako nagnjeni k temu, da iščemo razne izgovore, ko nam nekaj ne gre, ko nečesa ne razumemo, ko se naše življenje ne odvija tako, kot si želimo ali smo si zamislili. In takrat najprej pomislimo na to, da so planeti spet obrnjeni v kako samo njim razumljivo smer, pa verjeno je spet kaka »močna« luna, ko pa vse to odpove, se spomnimo na to, da se veliko govori o karmi, katere posege sprejemamo s strahospoštovanjem, češ: proti temu sem pa popolnoma nemočen. Ko je vprašanje karme, sklonimo glavo in se seveda ponižno strinjamo z vsem, kar se nam dogaja.

Karme mi torej ni treba posebej opisovati, saj ima vsak svoje mnenje o njej, o tej nadležni zadevi, katere naloga je z vso močjo oteževati naše življenje. Vse smo že prestali, vse smo se že naučili, tako vsaj menimo, pa nas zopet doleti situacija, v kateri je edina možna razlaga, da je spet karma pokazala svoje zobe.

Že v zgodnjih visokih kulturah je bil orel, kralj ptic, povezan z bogato simboliko. V splošnem je spadal k soncu in Luči; v ljudskem verovanju, mitih in literaturi so mu bile pripisane mnoge lastnosti: kraljevska moč, mogočnost in čarobna moč, pogum in bistrovidnost, a tudi neizprosnost, trdnost in maščevalnost. Kot uničevalec kač in zmajev uresničuje božanskega duha in je prispodoba zmage Luči nad temnimi močmi.

V najstarejši indijski literaturi, »Rigvedi«, nastopi kot čudežni ptič Garuda, sijoč kot najbolj žareči plameni in hiter kot svetloba. S svojim mogočnim letenjem lahko ustavi vrtenje svetov in Višnu se na njem bojuje proti zlim demonom. Indijanci so ga častili kot kozmični simbol, kot utelešenje Luči in neba, Aztekom je pomenil samo sonce. Pri narodih starega veka in pri Germanih je veljal za ptico prerokbe nesreče, pri Grkih pa je bil simbol Zeusovega duha. Umetnike starega vzhoda je ta ptič kraljev in bogov navdihoval k mnogim upodobitvam, o tem pričajo marmorni reliefi, podobe na vazah, uporabni predmeti, kovanci in okrasni predmeti.

Eden od razlogov, zakaj je Buda svojim učencem posredoval čim manj »informacij« je, ker je hotel iz njih izvabiti njihovo lastno mišljenje, novo mišljenje. Drugi razlog pa je lahko, da jim je vedno znova želel pojasniti, kako zelo si gradijo samostojno mišljenje, če se ravnajo po določenih mnenjih in pojmih.

Človek na duhovni poti, ki se drži teh Budovih pobud, spozna: vse moje predstave in verski pojmi, ki sem jih na dosedanji ustvaril v zvezi z nirvano, božjim kraljestvom, reinkarnacijo, astralno sfero, duhom, izvirnim grehom itd. niso moj jaz. Človek, ki išče hrepeni po doživetju in resnični tovrstni izkušnji. Neomajno ve, da je doslej le verjel in slutil, morda je dojel z razumom. Toda še ne živi iz resničnosti, na katero nas opozarjajo ti pojmi.

Vedno je težko vedeti, ali je neka razlaga boljša ali slabša kot sploh nobena - in, ali je to, kar ima nekdo za razlago, to tudi za nekoga drugega. To se brez dvoma pojavi zaradi velikih razlik v izkušnji, ki je povezana s katero koli besedo kot simbolom. Tako se dogaja, da so dobronamerni zapisi nerealistični, ne glede na to, kako iskren je lahko bil piščev poizkus.

Lahko bi rekli, da včasih pride do neverjetne situacije, ko se zdi očitno, da se je potrebno braniti pred najboljšimi nameni in vzgibi tistih, ki si prizadevajo le za lastno dobro. In zaradi tega postane naloga pojasnjevanja še težja.

V 12. stoletju je v Bolgariji živel pop Bogomil, kar pomeni »prijatelj Boga«. Videl je, kako zelo so se cerkev in njeni duhovniki oddaljili od pristnega krščanstva. Bogomil se je odvrnil od takratne cerkve, ki je menila, da so suženjstvo, tlačanstvo in izkoriščanje sprejemljivi. Bogomil je pridigal čisto krščanstvo. Njegov očiščen nauk je bil znan po vsem Balkanu in še daleč naokoli.

V 11.stoletju je v tem delu Evrope že obstajala pomembna smer, ki so jo inspirirali gnostični duhovni vplivi. Pogosto bedne življenjske razmere na Balkanu so delovale kot katalizator pri nastanku in razcvetu mogočnega vala, znanega kot »bogomili«. Bogato in zelo močno bolgarsko elito sta tvorila kler in plemstvo. Gosposka je živela v izobilju, duhovščina pa je živela brezkrbno in veselo na stroške revnega prebivalstva. Posledice tega izkoriščanja seveda niso mogle izostati. Redno je prihajalo do uporov. Pobili so duhovnike, cerkve pa opustošili ali zažgali. Vendar so se kmetje vedno bolj spraševali, od kod prihaja zlo in kako bi se ga lahko osvobodili.

Večkrat v svojih svetovanjih ali napovedih naletim na vprašanje: »Kaj je moje poslanstvo?« Priznam, tudi sama sem si ga nekoč postavljala. Moj najstnik mi je nedavno tega rekel: »Mami, kako si ti srečna, ker veš, kaj je tvoje poslanstvo«. In odgovorila sem mu, da sem resnično srečna in hvaležna, da je temu tako, vendar sem čakala na to skoraj 40 let, nekateri pa tega odgovora ne dobijo nikoli.

Kar želim povedati je to, da nihče drug ne more vedeti, kaj je vaše resnično poslanstvo. In če ga še niste začutili v srcu, potem nanj še niste pripravljeni.

Povsem neverjetno, pa vendar zelo resnično je, da ljudje še najmanj od vsega poznamo sami sebe. Raziskujemo vesolje in galaksije, osvajamo najvišje vrhove, potapljamo se v globine oceanov, le redki pa smo se pripravljeni potopiti vase, v globino svoje biti.

V tem članku razmišljam v tej smeri in o tej poti, ki ji večina pravi, pot duhovnosti. A ta pot je lahko vzporedna z ostalimi potmi, ki smo jih že ubrali. Zelo duhoven in 'prebujen' je namreč lahko tudi avtomehanik, ki uživa v svojem poklicu.

Pridruži se nam v SVETOVNI SINHRONIZIRANI MEDITACIJI ENOTNOSTI
ob sončnem mrku 21. avgusta ob 20:11

Vse potrebne informacije in audio video, ki si ga predvajaš točno ob 20:11 v ponedeljek, 21.avgusta, najdeš tukaj. Za tiste, ki govorite angleško, je tu video v angleščini: 

UNITY MEDITATION at the Eclipse 2017-8-21 (guided version with an Angelic voice)

Povabi še svoje prijatelje ter duhovne in ostale skupine, v katerih deluješ.

Duše so bile najprej samo energija in niso imele spola. Sčasoma so se nekatere duše bolje počutile v ženskih telesih in nekatere v moških, zato so se večkrat inkarnirale v telesih enakega spola. S številnimi inkarnacijami se je tako energija duše postopoma uravnala in postale so duše z žensko in duše z moško energijo. Duše vedno stremijo k samouresničitvi, kar za njih predstavlja popolnost, to pa najlažje dosežejo v odnosu s sorodno dušo.

Marsikdo iz različnih vzrokov v življenju ne sreča sorodne duše. A obstajajo še druge možnosti. Kjer med dvema vlada velika ljubezen, eden drugemu predata delčke svoje duše, delčke svoje popolnosti in sta večno povezana. Tako ostane v moški duši delček ženske energije in v ženski duši delček moške energije.

Leta 1953 je Alice Bailey v knjigi objavila sedem simboličnih formul zdravljenja brez kakršnekoli razlage. Za vsakega izmed sedmih žarkov je podala eno formulo in namignila, da je te formule možno interpretirati na tri načine. V tem članku bom interpretiral formulo za drugi žarek, ki opisuje metodo svetovanja. Formula je sledeča: Naj se spusti energija zdravljenja, ki prinaša dvojno linijo življenja in njegove magnetne sile. Naj ta živa magnetna sila umakne in doda to kar je prisotno v sedmemu.

Štiri in šest si nasprotujeta – tri in sedem tudi in on se ne ukvarja s pet. Krožni, vključujoči vrtinec, ki se spušča v točko vznemiri, odstrani in doda in tako je delo opravljeno. Srce se vrti - dve srci se vrtita kot eno srce. Dvanajst znotraj vehikla, dvanajst znotraj glave in dvanajst na nivoju duše se jih trudi, sodeluje kot eno in tako je delo opravljeno. Dve energiji dosežeta to popolnost in tri katerih število je dvanajst odgovori na večjih dvanajst. Spoznano je življenje in leta se podaljšajo.

Kaj je to notranja tišina?
Na vsak način v prvi vrsti nima nič s tem, da koncentrirano zapreš in skleneš roki. To je drža in drža brez česa več ne pove nič. Notranjo tišino dosežemo, če se naši čutilni organi in nanje usmerjena zavest nič več ne postavlja v ospredje.

Zavest in čutilni organi so instrumenti, ki so v trenutku popolnoma prevzeti od ega, ker so tudi nastali iz telesa, iz narave. Če pa Ego nič več ne sili v ospredje, ampak z uporabo inteligence in s pobudo hrepenenja iskalca lahko popolnoma stopi nazaj, potem nastaja vedno več prostora za dušo.

Kolikor bom dal, toliko bom dobil – ljubezni.
Moram najprej imeti, da bom lahko dal – ljubezen.
Kje dobiti tisti »nekaj«, da bom lahko dal – ljubezen.

Vsa vprašanja, ki si jih zastavljamo, imamo v sebi – že vemo.

Vemo, kaj je prav in kaj ne, vemo kaj je za nas najboljše in česa ne smemo početi – že vemo.
Vedno pa iščemo odgovore pri »drugih« ljudeh, namesto, da bi poslušali sebe in postali odgovorni za svoje življenje. Nihče ne more bolj vedeti, kaj je za nas najboljše, saj smo edinstveni, enkratni, neponovljivi in razlikujemo se po svojih duhovnih poteh toliko, da mora vsak izmed nas narediti njemu edinemu potrebne korake, da se nauči določene lekcije, ki se je mora naučiti.

Besedi um in razum lahko uporabljamo za označevanje različnih stanj zavesti. Oboje je sicer iz iste snovi. Um je recimo kot ocean in razum kot ledena gora na njem. Vendar ledena gora ne more spoznati narave oceana, dokler niso izpolnjene določene okoliščine, ki spremenijo strukturo ledu, tako da ta najprej postane čist in prevoden kristal, ki se končno izlije v ocean.

Led predstavlja trdo strukturo naših misli, ki nas vežejo na neko identiteto in ustvarjajo navidezno ločenost od oceana.

Razumski strukturi rečemo tudi ego, nečisti um, speči um, zamegljeni um, ujeti um itd…
Tudi ocean ima veliko imen, od Boga naprej. Zavedanju spokojne globine oceana enosti pravimo razsvetljenje.

Vergil, ki je bil etruščanskega porekla, se je rodil leta 70 pr.n.št. v severnoitalijanskem mestu Mantovi, kjer sta keltska in etruščanska kultura oblikovala sintezo. Med obema narodoma so bile ozke in globoke vezi, če posebaj na področju religije. Njuni voditelji so bili posvečeniki, pri Keltih Druidi in Druidinje, pri Etruščanih pa moški in ženske. Vergilovi mati je bilo ime Magia. Rimljani so imenovali Druide »Magi«. Magia se je prek jasnovidnih sanj pripravila na veliko poslanstvo svojega otroka. Vergilov oče je bil lončar.

Tudi Vergil je ustvarjal like, vendar ne lončene, ampak pesniške. Vergil pa nikakor ni bil preprost pesnik imenovali so ga«vates«. Ta označitev nam kaže na druitsko skupnost. Vates so imeli nalogo ukvarjati se v odmaknjenosti z magijo in znanostjo. In tako je živel in deloval Vergil, ki so ga zaradi njegovega čistega, preprostega načina življenja imenovali tudi deviški. Vergil, vates, videc in prerok je sredi rimskega naroda oznanjal nekaj povsem novega, revolucionarnega!