Love all, serve all (Ljubi vse, služi vsem) in Help ever, hurt never (Vedno pomagaj, nikoli ne prizadeni) so napisi, ki jih človek srečuje na vsakih nekaj metrov, ko se po dolgi, 12 ur trajajoči vožnji z letalom in avtobusi končno približa svojemu tako želenemu velikemu cilju. Tam daleč, daleč na jugu Indije.

Kozmični avatar, prinašalec luči, modrosti in brezpogojne ljubezni. Mojster vseh mojstrov, duhovni oče tisočerih sledilcev. Ne samo prebivalcev Indije, temveč vse zemeljske oble. Ne samo hindujcev, temveč verujočih najrazličnejših veroizpovedi, barve kože in prepričanj. Celo neverujočih.

Sathja Sai Baba

Ocenjujejo, da je danes največji živeči verski in svetovni duhovni voditelj, ki ima kar 30 milijonov zvestih oboževalcev v 166 državah po vsem svetu. Dejstvo je, da to število še vedno strmo narašča. Sai Baba živi v Južni Indiji in večinoma deluje v svojem ašramu v rodnem mestecu Puttaparti, kamor se dnevno zgrinja oziroma tam prebiva stotine njegovih slednikov.

Baba kliče

Pravijo, da nas Baba pokliče kmalu potem, ko se v nas prebudi goreča želja, da bi vendarle doumeli, kdo in kje na svoji Poti v resnici smo. Res je tako. Ko smo na to pripravljeni, ko je naše hrepenenje na višku, ko ga prežameta iskrena vera in vdanost, nam ta velika razsvetljena Duša stopi naproti. V srcu se prebudi nenavadno hrepenenje. Večkrat si razumsko sploh ne moremo razložiti, kaj nas tako sili tja daleč, v to veliko avanturo. Začne se lahko z Babovo fotografijo, ki nam jo je nekdo podaril, lahko je to knjiga, ki jo preberemo, lahko drobna vest v časopisu, na spletu. Ali pa presenetljiv dogodek sredi belega vsakdana. Pravi mali čudež. Baba nas lahko obiskuje v sanjah, se prikaže pred našimi duhovnimi očmi med meditacijo, njegova fotografija se nasmehne ali nam celo pomežikne, lahko jo prekrije vibhuti, sveti prah . In potem začne "tisto nekaj" vleči in vleči in vabiti in kar nenadoma se zaveš, da v tebi ni prav nobenega dvoma več. Odpotoval boš. Ker preprosto moraš k njemu! Potem je le še vprašanje časa in poti se, kot po čudežu, odpirajo in zravnajo. Dogodki se prično zlagati v pravilno sosledje kot otroške lego kocke. Srečaš prave ljudi ob pravem času in na pravem mestu. In švist ... že si na letalu proti Babovem letališču v Bangaloreju.

Baba uči

Baba nas uči brezpogojne predanosti, ljubezni in pomoči vsem živim bitjem na Zemlji. Z lastnim, živim zgledom uči dajanja namesto jemanja, služenja namesto želje po prevladi. Uči nas, da je naša prava narava atma, duša, ki goji osem cvetic ljubezni: resnico, mir, nenasilje, zdravo pamet, sočutje, potrpljenje, obžalovanje in redno meditacijo. Uči nas torej Ljubezni z veliko začetnico. Ta pa ne potrebuje zahvale, saj je zahvala sama sebi.  

Zakaj čudeži?

Čudeži, ki se dogajajo v Babovi prisotnosti, so številni, pa naj gre za materializirani sveti prah vibhuti, nakit, rožne vence džapa male in knjige s posvetili za tiste, ki so deležni njegovih intervjujev, ali rojevanje svetih kamnov lingamov skozi Babova usta. Tu so še nenadne ozdravitve, v preteklosti celo obujanje od mrtvih. Pa tudi konkretna, tu-zemeljska pomoč najrevnejšim prebivalcem Indije. In naj bo oddaljenost še tako velika, časovno veliko prej ali potem, ko se popotnik že davno vrne iz Indije v domači log, Baba nikakor ne miruje. Na svoj nenavaden, včasih šaljiv, drugič spet zelo dramatičen način zna vedno znova spomniti na svoje učenje.

Vendar Baba svojih čudežev, čeprav se dogajajo na nivoju osebnosti, ne izvaja zaradi lastnega ega, češ poglejte, kdo sem in kaj vse zmorem. Z njimi želi le na blag in prepričljiv način pomagati vsem neštetim nejevernim Tomažem, ki to v resnici smo, dokler nas on sam ne prepriča v nasprotno. Da bi še iskreneje ali sploh začeli verjeti vsemu, kar kot avatar pooseblja in kar hkrati od prapočetkov že obstaja v globinah naših notranjih razsežnosti: svetleča iskra božanskosti. In to tudi sami udejanjali.

Srečanje z avatarjem

Daršan, mojstrov blagoslov in srečanje z le dva metra oddaljenim avatarjem med radostno pojočo in nasmejano več sto glavo množico, je srečanje s svetlobo samo. Je dotik pramatere in praočeta v enem. Baba te vsega ovije z ljubeznijo tako, da v tebi zadrhti prav vsaka celica. V delcu sekunde občutiš, kako se je dotaknil tvojih najskrivnejših in najintimnejših globin. Pred njim obstaneš popolnoma gol in bos. Ostal si samo ti. In solze, ki v trenutku in popolnoma nenadzorovano tečejo in tečejo, so, kot bi želele izmiti vse zgoščine, vse bolečine in ves strah in zamere tega in preteklih življenj. Srčna čakra zažari kot žerjavica tako, da kar fizično zaboli. In v sebi začutiš neomajno ljubezen, da jo je preprosto nemogoče opisati z besedami. Do vseh dušic krog sebe, ki so s teboj ure in ure presedele v čakanju, pa do vseh svojih tam daleč doma, do prijateljev, učiteljev in še širše in širše . tja do prav vsakega živečega bitja. In nazaj, do ljubljenega Babe. Občutek imaš, kot bi te dvignilo kar nekaj centimetrov s tvojega improviziranega sedeža navzgor, samo da bi bil za korak bliže, bliže ...

To je popotnica, vredna vseh naporov naše dolge poti. Da bi vendarle postalo pomembno le to, kar je v resnici pomembno.

Osmišljeno življenje

Po romanju k Sri Sathji Sai Babi človek ni nikoli več sam. Prejel je nadvse dragoceno darilo: globoko povezanost navznoter, ki jo obenem ves čas občuti kot povezanost vertikalno, navzgor, k univerzumu. Življenje in vsa naša pretekla in sedanja dejanja v njem se osmislijo. Delovanje, za katerega si se morebiti šele odločal, dobi sedaj svoje natanko in pravo mesto in težo. In vse, kar je, je tako prav. Nobenega dvoma ni več. Vsi, brez izjeme, smo tisto, kar ta čas zmoremo biti. In smo na poti tam, kot je v skladu z božjim načrtom.

Preprosto, a veliko in pomembno je to naše novo notranje prepoznanje. Tako kot je preprost in velik tisti, ki nam je pomagal korak bližje k tej večni resnici.

Carmela Cizelj Kogej

Vir: www.cdk.si/soutripanje