Kot v marsikateri povesti so tudi v "zgodbi življenja" ob  našem rojstvu prisostvovale tri vile. Ko je napočil pravi trenutek, so pristopile in se ena za drugo nagnile nad novorojeno bitje. Iz njihovih src se je izvila misel, kot popotnica, ki naj nas spremlja skozi življenje.

Prva vila je dahnila, "išči svoje bistvo", druga je dodala , "išči ljubezen" in tretja "išči smisel". Ljubeča svetloba, ki je žarela iz obličij rojenic, se je skupaj s tremi sporočili popolnoma vsrkala v avro novorojenega bitja in takrat so vile zapustile prizorišče.

Pot naj bo cilj

Bolj ko se naše življenje odpira duhovni rasti, bolj se zavedamo popotnice, ki smo jo prejeli in jo imamo znotraj sebe. Kot bi se povezana popotna malha v našem srcu odpirala in v nas vse bolj razgrinjala čudežnost in globlje razsežnosti  samega življenja. Vse bolj  se neti  in razplamteva globoko hrepenenje – aspiracija, ki nas spremlja skozi življenja.
V aspiraciji žari naša popotnica; iskati svoje bistvo, ljubezen in smisel. Vse troje se zliva v finem ognju duhovnega srca, ki nas usmerja na pot iskanja. In tako iz življenja v  življenje, vse dokler nekoč, ko bo za nami dovolj izkušenj in v nas dovolj luči, ne prodre v zavest spoznanje. "Naše bistvo  je ljubezen" in še "smisel življenja je dajanje ljubezni."  Takrat bodo spoznanja iz naše duše prodrla do globin vsake celice fizičnega telesa. Vedeli bomo, da je vse, kar iščemo, vse, po čemer hrepenimo, znotraj nas. In ko hrepenimo po ljubezni, hrepenimo po sebi.To so sporočila tistih, ki so prehodili pot pred nami in nam svetloba  notranje luči skozi njihove besede, glasbo, verze ali modrost, osvetljuje našo lastno pot.
Četudi ta spoznanja še niso naša neposredna izkušnja, naj nas to ne potre. Mar nas niso že rojenice opomnile, išči … torej pot naj bo cilj.

Išči…

Mnogo trenutkov sedanjosti je ustvaril niz preteklih življenj, v katerih so želje, pričakovanja, hotenja vodila naša življenja. V nas je pritajeno, skoraj kot odmev, zvenel – išči …In smo iskali ter še iščemo. Sprva iščemo v zunanji obliki in privlačnem videzu, v človeku, v predmetu, pa v odnosu, ideologiji ali premoženju. Kupa razočaranj, bolečine in žalosti ni romala kar mimo nas. Nagnili smo jo in pili iz nje. Tudi mnogo lepote, trenutkov izpolnjenosti, radosti in trenutne sreče smo užili. Toda trajne sreče, izpolnjenosti in miru, vsega po čemer že veke hrepenimo, še nismo izkusili.
Naposled semena izkušenj le poženejo prvo kal življenjske modrosti in vrvežavost iskanja ter napetost pričakovanj, se pričneta umirjati.
Spoznanja, ki so spočeta iz sladko grenkih življenjskih izkušenj, nas pripeljejo na prag lastnega srca. Takrat šele prisluhnemo sporočilu popotnice in dojamemo smisel iskanja. Spoznamo, da je bistvo vsega zares očem nevidno, da se prava lepota, smisel in ljubezen skrivajo za obliko. Vsa pestrost pojavnega sveta dobiva novo dimenzijo in vsebino in širi obseg našega zavedanja. Za vsem, kar se razkriva čutom, zaslutimo pramen istega mogočnega notranjega življenja, ki osmišlja in povezuje vse delce v celoto. Skozi vsak najmanjši delček diha ljubezen, kot živa, dinamična  matrica.
Vemo, da bo tudi skozi nas nekoč  polno odzvanjal mogočni notranji zven enosti in hkrati tudi ton naše edinstvenosti in da bomo v simfoniji življenja našli svoje mesto.

Renata Bokan

"… Slišim in vidim boga v sleherni stvari, a ga niti najmanj ne razumem
in tudi ne razumem, kdo bi mogel biti čudovitejši kot jaz.
Čemu bi želel videti boga razločneje kot današnji dan?
Vidim nekaj boga vsako od 24 ur in vsak trenutek,
Vidim boga na obrazih moških in žensk in na lastnem obrazu v zrcalu,
Nahajam pisma od boga, razmetana po cesti in vsako podpisano z božjim imenom,
In puščam jih, kjer so, saj vem, da bodo druga, kamorkoli grem, redno prihajala na vekov veke. Amen"

Vir: www.cdk.si/soutripanje