Piše: Bono Baršek

Vsi najbrž dobro vemo, da je človek pomanjšana slika Boga, Stvarnika ali Kozmosa, saj vsebuje prav vse sile in zmožnosti kot jih ima Bog. Bog je makrokozmos, človek je mikrokozmos. Osnovne sile, ki delujejo na makrokozmos in mikrokozmos smo že spoznali in to sta najprej sili akcije in reakcije ali Yang in Yin, ki se prepletata v najrazličnejših razmerjih, da pa se ne izničita, poskrbi za to tretja sila, ki jo imenujemo Mejnik. Prvi dve sili smo imenovali tudi prstan Kozmos in prstan Kaos.

Prvi ima nalogo zgoščevanja, povezovanja, kreiranja, enosti, drugi nalogo širjenja, razkrajanja, dvojnosti, razcepljenosti, tudi uničenja, če tako hočete. Naš Kozmos je nadalje zaradi medsebojnega delovanja teh dveh sil sestavljen in sekundarnih sil, ki jih imenujemo žarki in jih je dvanajst - in pri tem se bo morda kdo spomnil, da je število dvanajst zelo pogosto omenjeno magično število in če ne drugje, ga poznamo v obliki dvanajstih znakov zodiaka, to pa so ravno tisti segmenti kozmosa, ki jih naredijo omenjeni žarki.

Kozmos si torej lahko predstavljamo kot krog, ki je sestavljen iz treh krogov, pri čemer je zunanji prstan Kaos, notranji prstan Kozmos, vmesni je prstan Mejnik, iz središča tega kroga pa proti periferiji žari dvanajst žarkov, ki delijo kozmos na dvanajst segmentov ali krožnih izsekov. Zaradi medsebojnega delovanja vseh do sedaj omenjenih sil, ki bi ga sicer lahko do potankosti opisali, vendar pa bi bilo pretežko in precej suhoparno, nastane še sedem koncentričnih krogov znotraj Kozmosa, ki predstavljajo ravni ali dimenzije.

Notranji invalid te bo potreboval.
Na vozičku se bo pojavil pred tvojimi vrati,
kjer boš ti poležaval/a na zelo veliki in mehki postelji,
ki bo cela oblečena v snežno belo prevleko. Na tvoje začudenje
se bo nekako vstal iz vozička in naredil par korakov do tebe. Še predno boš
dobro spregledal, da je zavit v par tankih barvastih odej, bo tvoj topel objem že
ogreval njegove hladne kosti in tvoja tolažna sapica se bo že dotikala njegovih ušes.

Piše: Miha Jensterle

Laž, podprta s strahom, postane resnica...
Recimo, da imaš prijatelja, ki mu zaupaš. In nenadoma ti 'nek tretji' reče, da je ta tvoj prijatelj nate tako jezen, da je bil kupil orožje, da te ubije. V strahu za svoje življenje greš in kupiš pištolo 'še sam'. Tvoj 'zaščitnik' seveda 'izda' tvojemu prijatelju, da imaš ti pištolo 'zanj'. In tvoj prijatelj dejansko kupi orožje, da se brani pred tabo.

In ko se srečata, se pobijeta med seboj in....
... laž, podprta s strahom, postane 'resnica'...

Koliko mrtvih v zgodovini je bilo posledica takšne laži? 'Umetnega' strahu?
Ali ne 'izobražuje' vsaka država otroke v vojake? In ali jih ne 'šopajo' še danes s sovraštvom do otrok drugih držav, ki svoje učijo isto: sovraštvo do 'tujih'? In ko se srečajo, se pobijejo med seboj...?

Piše: Aurigo

Če na kratko povzamem tekste prevoda o življenju Gampope, jih lahko strnem v naslednje povzetke.
V prerokbah je Gampopa napovedan že v Samadi Raja sutri in da bo razširjal obliko meditacije - samadi.
V drugem poglavju lahko razberemo, kako kruto se usoda poigrava s človeškimi življenji. Kaj je nestalnost. Kako je življenje kratko in mine kakor blisk na nebu ali kakor kaplja, ki pade iz dežnega oblaka v morje. Ko odidejo najbližji. Poglavje odkrije eno veliko človeško slabost: NAVEZANOST.
Navezanost, ki ne upošteva, da smo pod zakonom človeške minljivosti.

Četrto poglavje nam govori o neizogibnem klicu učitelja in o sanjah. V sanjah se marsikaj lahko dogodi. Tudi to, da te pokliče učitelj.
Sedmo poglavje Prihod nas opozori, da pravi učitelj vedno ve za naše največje napake. Zato Milarepa pusti čakati Gampopo, da se ohladi ves njegov ponos. Da lahko očiščen, brez vsakršnih slabih motivov stopi pred učitelja.

Da je z Vatikanom nekaj hudo narobe, mi je že dolgo jasno. Najnovejša potrditev temu, pa je iz Vatikana prišla pred dnevi, ko je ob napovedi, da bo te dni izšla že šesta knjiga o Harryju Potterju, Vatikan zopet spregovoril. Po besedah Benedikta XVI. so knjige o Harryju Potterju "subtilna zavajanja", ki delujejo v smeri zavajanja in mešajo realnost in nadnaravnost. Pri tem še poudarja, da se pri tem ne drži natančnih pravil in napotkov cerkvene hierarhije.

In kakšna naj bi bila natančna pravila cerkvene hierarhije? Spotaknil sem se predvsem ob besedah, da mešajo realnost in nadnaravnost. Ali pri tem pozabljajo, da je ob branju biblije vsa vsebina nadnaravna. Ali je naravno to, da se je Bog prikazal Mojzesu na gori? Ali je naravno to, da je Samson s kostjo pobil celo vojsko Filistejcev? Ali je naravno to, da je Kristus hodil po vodi? Da so "odpirali" morje? In še bi lahko našteval, ampak potem bi moral opisati celotno Sveto pismo. Ali so potemtakem vsi "junaki" Svetega pisma čarovniki?

Dragi prijatelji,

pretekli konec tedna sem ponovno prebrala Celestinsko prerokbo in razumela.....

Če pogledate na str. 223 zgoraj boste prebrali približno takole:
" Delali boste lahko čudeže, še večje kot jaz...".
Do danes pa se človeštvo še ni poglobilo v te izredne besede...
Meni je to dejstvo dalo neizmerno energijo in me navdalo z mirnostjo.

Piše: Aurigo

O resnici o Brahmanu naj bodo poučeni samo tisti, ki se držijo njegovega zakona, ki so mu posvečeni in ki imajo čisto srce. Naj nečisti ne bodo poučeni o tem znanju.
Slava svetnikom! Slava razsvetljenim dušam!
O tej resnici o Brahmanu, je v davnih časih Šounaka poučeval Angiras.
Slava svetnikom! Slava razsvetljenim dušam.
OM … Mir – mir mir. (Mundaka Upanišade)

19. Paranirvana Gampope
Ko je Gampopa začutil, da se njegovo življenje bliža koncu, je dejal: »Veliko sem naredil za Budovo učenje in prižgal sem plamen modrosti v čutečih bitjih, ki so bila slepa. Delo, ki sem ga opravil za te učence v tem življenju, je opravljeno, tudi zaradi naslednjih generacij in spisal sem pomembne tekste. Zavarovati hočem svoje učence, sedaj in za čas, ki prihaja, in lahko se zanesejo name, ščitil jih bom pred trpljenjem v samsari in rojstvom v nižjih področjih. Zato, ni potrebno biti žalosten.«

piše: Aurigo

Foucaultovo nihalo, De Vincijeva šifra in Zaton Prometejeve dobe

V zadnjem času sta se mi v rokah znašli dve knjigi. Vsaj ena od njiju je lahko zanimiva za iskalce duhovnosti. Prva knjiga je Foucaultovo nihalo. Druga knjiga pa nam razkriva ekološke skrivnosti kemične industrije multinacionalk. Ker moram Nihalo primerjati zaradi obsežnosti tako imenovanih »tajnih podatkov« iz duhovnosti. V knjigi kar mrgoli od obilnosti teh podatkov, ki jih naniza italijanski pisatelj Umberto Eco. Zato sem za primerjavo vzel drugo takšno trendovsko knjigo, da pričaram razlike med tema dvema knjigama.

Četudi knjiga De Vicijeve šifra poda nekaj podatkov o tako imenovanih tajnih društvih, tudi prikaže nekaj znanja, lahko rečemo za njo, da je to prej fikcijska knjiga. Detektivka, napisana na ameriški način. S tistim klasičnim pisanjem iz ameriškega učenja kreativnega pisanja. Kaj pa Nihalo? Če damo grobo primerjavo med knjigama, je De Vincijeva šifra knjiga, ki opisuje pot, ki vodi skorajda naravnost. Je pot po široki avtocesti Padova – Firence. Dogodki se odvijajo na bencinskih črpalkah, na avtocestnih postajališčih in največji adrenalin je nenadno zaviranje v gostem prometu avtoceste. Grozljivost pa ta, ko se po 10 kilometrih vožnje od postajališča spomniš, da si morda kaj pozabil na postajališču.

Ali se ti je že kdaj zgodilo, da si začutil na vrhu sebe gospodarja, Malika na vrhu hierarhije, ki te je zapeljeval na slepo pot in te zavajal v vrtincu niča. Svoje ideje je postavljal vrh tvojih idej in ti si vstopal v začarani krog in si se vedno bolj približevali jedilniku stvari, za katere si vedel, da niso užitne, da jih ne boš mogel pogoltniti, pa si kljub temu sedel pri mizi in si ogledovali ponudbo neužitnih jedi in gospodarja, ki je bil ves presrečen, da sediš pri mizi in da si se sprijaznil z odsotnostjo svojih idej in jedi so postajale vedno bolj vkrivljene v optiki tvojih oči in ti si strmel vanje, v te fiktivne prostore in hrano tebi vsiljevanega okusa.

Gospodar je v svoji saturnovski požrešnosti ljubil žrtve, ki se bodo kot sadovi bivanja in minljivosti sprijaznili s kaosom jedi čudnega izvora in potlačili bolečino odsotnosti priljubljenih jedi, ki bi jih z užitkom zaužili, pa so njihovo odsotnost prevzeli nase. Zavladala je hierarhično najvišja Superstruktura, ki zahteva suženjsko romanje k Maliku.

Zavest se mora odreči dinamični istovetnosti in sprejeti irealno optiko gospodarja, ki ti z namigom ali metaforo nakaže komaj brlečo luč v vreči in ta namig mora biti dovolj. N. pr. ko gre za nazorsko dimenzijo tvoje zavesti, ki si jo izoblikoval iz svojega zornega kota, ti gospodar s prstom pokaže neužitno jed pred tabo in tvoja misel mora biti rekonstruirana na nek drug pomen, ki sledi ukazu. Z drugimi besedami bi rekli, da je tvoj organizem, ki se mora prilagajati, priklenjen na negibnost in prikovan z zlato verigo h gospodarjevi mizi navideznega obilja.

Piše: Aurigo

Med 51.600 učenci, ki so se zbrali okoli Gampope in se pokoravali Vinayi ter znotraj prakticirali dve poti joge, so bili med njimi trije jogiji najbolj plemeniti.

Prvi od teh treh Khampasov je prihajal iz Dege. Njegovo ime je bilo Dorje Gyalpo ali skrajšano Dorgyal. Dorgyal je bil emanacija samega Shakyamuni Bude. Prihajal je v izpolnitvi Budove obljube, da pomaga Gampopi razširiti Darmo. V tem življenju je bil Dorgyal menih, ki se je zaobljubil ter študiral pod mnogimi velikimi lamami. Sprejel je učenja in opolnomočenja od Kadampa, Sakya, Naropa linije in tudi ostalih tradicij. Ko je bil star devetindvajset let je slišal za Gampopo, zato je prišel pogledat slavnega guruja na Dakhla Gampo. Ko je srečal Dakpo Lhajeta, ga je Dorgyal zagledal kot utelesitev vseh Bud. Zato se je ponižno poklonil pred njim. Ponudil mu je mandalo z močno in čisto predanostjo. Zajokal je iz vsega svojega bitja in v tistem trenutku se je v njegovem srcu in umu prižgalo izredno zaupanje. Popolnoma se je odprl svojemu učitelju in mu spregovoril o svojemu življenju ter svojih meditacijskih izkušnjah.

Piše: Aurigo

Na čigav ukaz um misli? Po kateri volji telo živi? Kdo vlada govorici jezika? Kakšno je to sijajno Bitje, ki usmerja oko nasproti barvi in obliki, a uho proti zvoku? Kena Upanišade

Po svojem razsvetljenju je Gampopa meditiral sedem let v Rolki (Rolka). Okoli njega so se začeli zbirati mnogi ljudje in mu začeli darovati različne stvari. Gampopa je potreboval za svoje vsakodnevno življenje zelo malo teh stvari, zato je te darove razdelil svojim sosedom, prebivalcem iz Rolke.

Poleti, ko se je vreme otoplilo, je Gampopa odšel na goro Ode Kungyal, da bi užival meditacijo v tišini in v čudovitemu ozračju. Nekega dne, ko je ob svitu meditiral, je zaslišal glas na nebu, ki je rekel: "Zanemariti pomoč ostalim bitjem je padec bodhisattve."
Gampopa si je vzel te besede k srcu in pomislil je: "To samotarstvo moram nemudoma prekiniti in začeti deliti Darmo z ostalimi ljudmi."

Bil je še eden od službenih odmorov za kosilo, ko sem sedela na klopci v parku. In kot pogosto komunicirala s svojimi (duhovnimi) vodniki. Ta dan je bil nekaj posebnega. Predstavili so mi vodnika po imenu Kantarion. Ko sem zaslišala to ime v sebi, me je spreletelo. V telesu sem občutila neko radost, razumela sem, da se telo spominja nečesa prelepega. Vse okrog mene je izginilo. Občutila sem samo žarečo svetlobo, ki je zalila moje telo. Glas znotraj mene je izgovarjal besedo Kantarion in ob tem sem čutila neizmerno radost, ljubezen, popolnost....

To je bil moj prvi stik z vodniki s planeta Kantarion. Takrat še nisem vedela, da je Kantarion planet in ne samo ime enega vodnika. Še dolgo po tistem dogodku sem živela v prepričanju, da je Kantarion samo eno od svetlobnih bitij, ki me spremlja, mi pomaga... Vendar sem kasneje spoznala, da ni tako. Naj se vrnem malo nazaj...

Zdravstvene in druge težave so me pripeljale na duhovno pot. Ta pot se je hitro »specializirala« na delo z energijami. Začela sem zaznavati svet izven fizičnega, razvila sem komunikacijo s svojim Angelom Varuhom in drugimi svetlobnimi bitji. Ta komunikacija je postajala vse bolj kompleksna, vse do telepatske komunikacije. Energije so me vedno bolj privlačevale, bila sem željna novih odkritij in novega znanja. In tako je v moje življenje prišel REIKI.

Iz zadnje številke Karme plus

Neznani svet - Uriela

Bliža se konec leta. Ljudje razmišljamo o tisoč rečeh, delamo pregled svojega dela, dogajanja, delamo bilance uspeha ali neuspeha. Še eno leto je za nami. Za nekatere uspešno, za druge manj. Ostaja kopica odprtih želja, neuresničenih sanj…

Večina se počasi že obremenjuje s tem, kaj bo postavila na mizo v prazničnem decembru za prijatelje, znance in sorodnike. Potem so tu še darila. Ali bo finančno stanje posameznika ali družine omogočilo uresničiti te želje? Nihče ali pa le malo ljudi pomisli, kaj bo potem - ko se darila odprejo, igrače odvržejo, hrana in pijača zaužije … ostane praznina. A toliko denarja smo namenili za to, da bi bili vsi srečni in zadovoljni.

Kaj če bi letos podarili drug drugemu nekaj, za kar ne potrebujemo denarja, s čimer ne bomo dokazovali, kako smo finančno močni ali nemočni? Nekaj, česar gospe v krznenih plaščih in v velikih avtomobilih ne bodo mogle radostno razkazovati okolici. Nekaj, česar naši otroci ne bodo v nekaj dneh zavrgli in razbili. Nekaj, s čimer se gospodje ne bodo mogli hvalisati pred prijatelji. Nekaj, kar je večina že imela, a se tega ne spomni. Nekaj, kar ni povezano z denarjem in se ne lesketa, saj nima statusne teže.

Piše: Bernarda Pavko Prava

Nihče me ne razume, še Zemlja nas ogroža, vse več je depresije, prijatelji se spreminjajo...
Samo izkoriščajo me, tako sam sem, po mišicah me trga in v prsih stiska...

Trudim se, a mi ne uspeva, močnejši bodo vse pokradli, zmanjkuje mi elana, denarja, ljubezni...
Te človeške resnice spremljajo rojstvo leta 2006. Verjamemo jim zaradi preteklosti v prepričanjih, katerih so nas (na)učili in vanje vzgojili in to še počnejo. Sprogramirali so nas v oddajo lastne moči, v upoštevanje tujih resnic, naravnost hipnotizirali so nas v preživljanje dneva v škatli. Programi delujejo, ker smo jih sprejeli. Še vedno ostajamo odprti za ideje in sugestije manipulatorjev, ki nam vsaj otežujejo, če že ne onemogočajo preseči njihove omejitve. Ne moreš še, ni čas, počakaj malo, včasih še tega nismo imeli..., sporočajo na najbolj subtilne načine. Večina ljudi po liniji najmanjšega odpora naprej stoji ali se prav previdno premakne takrat, ko (močna) manjšina prižge zeleno luč. Na večini človeških oltarjev ostajajo strah, dvom, krivda in lastna nezadostnost. Pa navajenost na težave in čakanje na rešitelja. Kako le naj se potem življenje spremeni na bolje?

Gledam in se čudim vsemu kar je okoli mene.
Srce imam odprto, obstaja možnost,
da pride božanstvo, ki si ga želim.

Delujem, kot da je že, delujem kar govorim.
Vidim, čutim in sem
čudež narave povsod, kamor grem.

Vse je eno,
po pravilih, kot je treba, narejeno.
Vse je pripravljeno in usklajeno.

Piše: Zoran Mihajlović

Vsakdo ima sposobnost in izkušnjo zavedanja in samozavedanja, pa vendar se razlage, kaj zavest sploh je, precej razlikujejo. Od znanstveno veljavne na eni strani, ki pravi, da je zavest produkt elektrokemičnih procesov v možganih, do religiozne na drugi, po kateri je zavest nedoumljivi božji blagoslov. Kljub temu, da je minilo že več kot dvesto let, je prevladujoče prepričanje sodobne civilizacije še vedno precej podobno filozofskim naukom 18. stoletja (Lamettrieja, Holbacha .), po katerih "obstaja samo materialna substanca, ki je v svojih različnih modifikacijah izvor vsega gibanja" in "razen materije, ki je večna, v vesolju ni mogoče dokazati ničesar drugega."

Zavest je neodvisna od možganov

Ne glede na veljavno znanstveno prepričanje, da je zavest neposredni produkt delovanja možganov, pa izkušnje govorijo nasprotno. Mnogi meditantje opisujejo doživljanja neodvisnosti oziroma ločenosti zavesti od telesa, dokaj pogost pojav je tudi zunajtelesna izkušnja. O neodvisnosti zavesti od telesa govorijo obsmrtne izkušnje, ko človek, ki je klinično mrtev - možgani niso aktivni, torej tudi zavesti naj ne bi bilo - še vedno doživlja sebe in okolje, razmišlja, čuti itn. Na temo neodvisnosti zavesti je v prejšnjem stoletju potekalo kar nekaj raziskav. Na žalost predvsem v vojaške namene, saj bi bila v nepredstavljivi prednosti tista vojska, ki bi v svojih vrstah imela nekoga, ki se zgolj z zavestjo lahko premakne v nasprotnikov tabor in pridobi strateške informacije. Tudi nekatere sodobnejše znanstvene raziskave so posvečene temi odnosa med zavestjo in možgani (npr. raziskave nevrologa Dr. Olafa Blankeja).

Piše: Bono Baršek

Spomnim se nekega znanega bioenergetika, ki je vrsto let zdravil ljudi po cele dneve - po štirideset na dan - delal je ves dan od osmih zjutraj pa do osmih zvečer, njegova žena pa ni imela pojma, kaj njen mož sploh dela, saj se sploh nista mogla pogovarjati. In ko ji je to nekdo drug omenil, je rekla, da v tak bavbav kot je bioenergija ona že ne verjame! Ampak važno je, da je njen mož služil mastne denarje in ji je naredil hišo.

Razumljiva posledica je bila, da sta se takoj nato ločila, ker so razlike med njima postale prehude. Še prej pa je njen mož hudo zbolel, kar vsekakor kaže na zelo slab nivo energije ali zavesti o samem sebi - težava je v tem, da je skozi celo življenje z ženskami težko shajal zato, ker se jih je bal in so mu s svojimi spletkami kradle energijo - po domače bi rekli, da mu je živce parala. On pa je vse samo tiščal, kajti njegovo delo je bilo usmerjeno v pridobivanje denarja in ne v osvobajanje sebe od strašne pasti ega. Njegovo delo je bilo namenjeno begu od ženske, begu od sebe, begu od ljubezni. In večina njemu podobnih - da o običajnih ljudeh sploh ne govorimo - dela isto napako - kot sem jo tudi jaz v mnogih življenjih. Zato jih razumem in sočustvujem z njimi. Ampak danes vem, da ne bi bilo potrebno iti skozi toliko muk in tudi takim "zdraviteljem", ki delajo za denar in ne za ljubezen, bi želel predati svoje znanje in del moči, da jim bo lažje.

Piše: Bono Baršek

Psihologi in medicina že dolgo vejo, da je stres najpogostejši vzrok za infarkt, v zameno pa ponujajo tablete za sprostitev, masažne in erotične salone (da se človek sprosti po napornem delu), fitness, šport, trgovine na veliko prodajajo strupe v obliki alkohola in cigaret, človek pa v svoji bedi tava od enega do drugega in na koncu izčrpan umre. Namesto, da bi rešili vzrok, dobite vse možne stvari za lajšanje posledic. Če se hočeš zares rešiti posledice stresa, moraš odstraniti vzrok.Tega pa nihče noče prostovoljno, ker bi potem postal svoboden. Svoboda pa je - odgovornost zase.

Pa smo spet pri tako imenovanih mučenikih: do sedaj sem v imel opravka z mnogimi ženami, ki neprestano tarnajo, kako slabo njihovi možje ravnajo z njimi in hodijo na posvete k psihologom, bioenergetikom, vedeževalcem, ampak odgovor je vedno enak: če te mož zares pretepa, če je pijanec, če se z njim ne da nič pogovoriti, pojdi proč od njega! Ampak to je pa za premnoge ženske preveč. Zakaj? Zato, ker so materialno odvisne od moža. Rajši torej potrpi, si izbere, da bo mučenica do kraja, kot pa da bi se osvobodila nasilneža. Če bi to storila, bi morala sama začeti delati in se preživljati - ampak tega ne zmore, ker je v resnici -lena. Lahko rečemo, da je omejena z vzorci odvisnosti od drugih, češ, bojo že drugi poskrbeli zame, ali pa: tega ne zmorem, tega ne znam. Ne zaveda se, da je ravno ta vzorec tisti, zaradi katerega je mož nasilen ali pa beži od nje. Mož namreč čuti, da ga ona skuša omejiti in izkoristiti, čuti da ona rine vanj, tega pa ne more dovoliti. Tako so take mučenice prave vampirke in popularno jim rečemo čarovnice - v negativnem smislu. Saj smo vsi bili ali pa še smo taki, vendar bo pameten človek vsaj skušal nekaj spremeniti, medtem ko take čarovnice nočejo narediti nič, tudi, ko jim ponudiš vso pomoč in podporo.

Kkako nesebično pomagati sočloveku in sebi?

Duhovnost nas je preplavila. Obstaja nešteto načinov grajenja mostu do svoje duše. Vsak dan se ukvarjamo s seboj. Odpravljamo vzroke, ki nas vodijo do določenih negativnih posledic, slišimo svoj ego in ga poizkušamo brzdati, izboljšujemo danes za lepši, karmični jutri. Kot bi stopili na vlak, ki ga poganja sila Univerzuma, na vlak, kjer je zadnja postaja brezpogojna ljubezen in kjer srečaš mnogo somišljenikov. In vendar večkrat ostajamo, nehote, na tej poti do tišine uma preveč zaverovani vase. Nezavedojoč se, da je prav tam zunaj, tista šola, ki jo najbolj potrebujemo, da je tam zunaj toliko učencev, ki so željni naše pomoči. Zagotovo je najglobji uvid vase možen le z usmerjenostjo v druge.

Nesebično, vsestransko, univezalno delovanje, služenje, ki nam ga tiho šepeta naša duša, saj je to njen prvi razlog za obstoj, je še kako potrebno dandanes.

Mojster Ombeya Serafis, doma iz vilinskega sveta je predal invokacije planetov, ki delujejo skozi lepoto rastlinskega sveta. S tem VILINSKIM ključem, si vsakdo lahko prikliče kvaliteto planeta, ki mu povzroča težavice. Če boste hoteli priklicati ljubezen v vaše življenje, vas bo magični izrek venere in vilinski ključ, skozi katerega sije bezgova deva popeljal na pot harmonije v čustvenem svetu. Cvetice so nam pripravljene pomagati tudi pri zdravljenju, kreativnosti, denarju…

Čudovito darilo za zimski solsticij, namenjen vašim najbližjim pa tudi vam.

V Mističnem kamnu Istre so nam pri razvoju ekološke vasi priskočili na pomoč mojstri modrosti. Predali so nam znanje o vilinskih ključih in poprosili deve rastlin za njihovo manifestacijo in pomoč ljudem.

Kaj so vilinski ključi?
So kozmična okna, narejena iz izbranih zeli in stekla, pri čemer so cvetovi ali listi z visoko temperaturo (950°) vdelani v steklo. To je alkimistični proces preobrazbe, pri katerem materija rastlin izpari in ostane le njeno bistvo, energija ali vibracija – kakršno širi okoli sebe tudi deva ali vila rastline.Pri tem postopku nastane kristal, ki širi okoli sebe auro določenega spektra.

Piše: Bernarda Pavko Prava

Kot nezaveden stvarnik sem jaz tako kot ti v tem in prejšnjih življenjih ustvarila marsikaj, zaradi česar sem trpela sama in drugi (zanemarimo tule, da trpljenje vedno ima svoje razloge, da je izbira in odgovornost vseh vključenih). Vsi smo počeli isto - učili smo se. Igrali smo se, spoznavali Igrišče iluzij in pozabe, preizkušali smo svoje sposobnosti, nismo pa znali. Na poti smo pozabili na občutke in šli v glavo, ustvarjali vedno nova pravila in življenje jemali preresno. Postali smo odrasli, ki se za razliko od otrok delajo, da vedo, za kaj gre. Pa je otrok tisti, ki živi in ostaja radoveden in odprt, medtem ko se mnogi botri in tete v njegovi bližini obnašajo kot zombiji.

Vendar nismo krivi ne grešni, če ne znamo (drugače), čeprav s tem samo poglabljamo iluzije. Samo za novo modrost potrebne izkušnje nabiramo. In potem enkrat, lahko tudi zdaj, pride čas za nov odnos z žensko energijo, ki je med drugim veliko naročje sprejemanja teh svojih in tujih preteklih delov. Atlantida vstaja v nenadnih pojavih jeze, celo besa, v sanjah, povezanih s spolnostjo, v intenzivno občutenih vpogledih in drugih energijskih spominih, ko enostavno veš. Ne se bat teh izkušenj, k zdravljenju rane Boginje spadajo. Poskusi ostat odprt, uporabi sposobnost razlikovanja, bodi poštena s seboj in predvsem ostani v Zdaj.

Piše: Adam Parsons

Odkar je poležano žito na poljih v 80-tih letih pritegnilo pozornost javnosti, so odkrili več kot 10.000 piktogramov in agriglifov v skoraj vseh deželah sveta. Vsako leto se jih pojavi več sto, zlasti v poletnih nočeh v bližini Wiltshira v južni Angliji in pogosto so tako zapleteni, da so uganka celo za profesorje matematike. Lahko so dolgi ali široki na desetine ali celo stotine metrov. Izdelani so na podlagi natančnih geometrijskih pravil in pogosto jih spremljajo paranormalni pojavi.

Britanska vlada jih je uradno proglasila za potegavščino, mnoge dokumentarne oddaje in časopisi so jih zasmehovali, kljub temu pa v Wiltshire prihaja na tisoče obiskovalcev, da bi ta svojevrsten pojav sami doživeli.

Poleg ceste A345 nad krožnim križiščem Backhampton in za gostilno Tovornjak in konji (Wagon and horses) je kavarna Tihi krog (Silent Circle Cafe). Za tiste, ki vsako leto obiščejo Wiltshire, je to obvezna postaja na potovanju do žitnih krogov. Takoj, ko se vrata kavarne v zgodnjem mrzlem jutru odprejo, lahko vidimo navdušence nad žitnimi krogi, ki prihajajo celo iz oddaljene Nove Zelandije, Danske ali Združenih držav, kako z zemljevidi in čutarami kave v rokah sedijo v najetih mini avtobusih. In tega dne, poleti leta 2005, sem bil eden izmed njih.